Strokovnjakinja pravi, da ta rutina spodbuja naravno sproščanje dopamina in pripomore k boljšemu razpoloženju.
Pogosto podcenjujemo, kako močno jutranji rituali vplivajo na potek celega dneva. Ko daste prednost dejavnostim, ki naravno spodbudijo sproščanje dopamina, svojim možganom pravzaprav omogočite "prednostni start" – več motivacije, več ravnovesja in boljše počutje.
»Dopamin je nevrotransmiter, torej kemična snov, ki jo sproščajo naši možgani. Najbolj je povezan z motivacijo, učenjem in utrjevanjem vedenj,« pojasnjuje Mia Soviero, nevroznanstvenica, ki je raziskovala na NYU Langone Health in na Zuckermanovem inštitutu Univerze Columbia.
»Ne gre zgolj za to, da se počutimo dobro. Dopamin predvsem sodeluje pri učenju in nas motivira. Pomaga možganom razumeti, katera dejanja se splača ponavljati in katere navade je smiselno krepiti,« dodaja Soviero.
A posor: pogosto naletimo na prepričanje, da bi morali biti nivoji dopamina ves čas visoki. V resnici je zdravo, da nihajo.
»Ne želimo si stalno zelo visokega dopamina. Želimo si zdrav dopaminski sistem,« pravi. »Pomembno je, da zgradimo dobre vzorce, v katerih se dopamin sprošča tako, kot je naravno predvideno.«
Tako Soviero strukturira svoja jutra, da ohranja zdrav dopaminski sistem.
1. korak: izpostavljenost sončni svetlobi
Idealna jutranja rutina se po njenih besedah začne že večer prej. Kakovosten spanec postavi temelje za naslednji dan. Ko se zbudi, poskrbi, da je čim prej izpostavljena svetlobi. »Zjutraj odprem zavese in za nekaj minut pustim, da mi sončna svetloba posveti v obraz. Znanstveno je dokazano, da to zmanjšuje simptome depresije, še posebej v primerih sezonske depresije.«
Sončna svetloba neposredno vpliva na del možganov, ki uravnava notranjo biološko uro oziroma cirkadiani ritem, navaja Harvard Health Publishing.
Če čez dan ne dobimo dovolj svetlobe, lahko možgani proizvajajo preveč melatonina, hormona spanja, hkrati pa sproščajo manj serotonina, kemične snovi, povezane z dobrim razpoloženjem. Posledica tega neravnovesja sta utrujenost in slabo počutje.
2. korak: sudoku ali druga miselna uganka
Soviero si zjutraj vzame čas za »majhne, a smiselne dejavnosti«, kot je reševanje dnevnega sudokuja.
»To je odličen način, da dan začnem z majhnim odmerkom dopamina. Gre za tisti dober občutek, ko nekaj uspešno dokončaš,« pravi. »Novosti in pozitivna presenečenja povečujejo raven dopamina v možganih, zato so uganke tako koristne.«
Podoben učinek imajo tudi križanke ali fizične miselne igre. Možgani imajo namreč nagrajevalni sistem, ki poveča sproščanje dopamina, kadar se zgodi nekaj nepričakovano dobrega, in ga zmanjša, kadar je izid slabši od pričakovanega.
»Z evolucijskega vidika nas to spodbuja, da sledimo ciljem v upanju, da bomo nagrajeni s tem dobrim občutkom,« razlaga. »Ko se na primer lotite nove veščine in ugotovite, da ste v njej presenetljivo dobri, se sprosti več dopamina.«
3. korak: sporočilo prijatelju
Vsako jutro ohranja tudi preprost, a pomemben stik z drugimi. Prijatelju pošlje kratko sporočilo. »Na primer: ‘Dobro jutro, kako si danes?’«
»Ljudje smo biološko narejeni za povezovanje,« poudarja. »Ko vzpostavite pristen človeški stik, se razpoloženje izboljša. Znanost jasno kaže, da je to nekaj, kar preprosto potrebujemo.«
Dolgotrajna socialna izolacija in pomanjkanje stikov s prijatelji ali družino lahko škodujeta zdravju. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni lahko osamljenost poveča tveganje za bolezni srca, demenco, depresijo in druge kronične težave.
»Povezovanje z drugimi je izjemno zdravo – ne le za možgane, temveč tudi za telo,« zaključuje Soviero.
Prirejeno po: cnbc.com
