Hišni ljubljenčki ne razumejo urnikov sestankov, rokov in utrujenosti po službi. Zelo dobro pa razumejo ton našega glasu, energijo v domu in način, kako ravnamo z njimi.
Čeprav si živali z družino delijo isti dom in vsakdan, psi in mačke svet okoli sebe doživljajo na povsem različne, pogosto nam nevidne načine.
Psi
Psi imajo radi strukturo. Rutina jim daje občutek varnosti. Sprehodi ob podobnem času, znani rituali in jasna pravila jim pomagajo, da se počutijo umirjeno in sprejeto.
Psi imajo radi:
- prisotnost, tudi kadar nimamo časa za igro,
- miren in stabilen glas,
- pohvalo in bližino,
- občutek, da so del krdela.
Pogosto ne marajo sprememb, ki jih ljudje dojemamo kot malenkosti – poznejšega prihoda domov, izpuščenega sprehoda ali napetosti v hiši.
Vpitje, napetost in ignoriranje njihovih signalov v njih ustvarjajo negotovost, četudi je vsak pes ne pokaže na enak način. Pes morda ne more povedati, da ga nekaj moti, bo pa to pokazal z nemirom, umikanjem ali pretirano potrebo po pozornosti.
Mačke
Mačke imajo rade nadzor nad svojim prostorom. Ne iščejo stalne pozornosti, zahtevajo pa spoštovanje.
Rade imajo:
- mirna, predvidljiva okolja,
- svoje rutine in rituale,
- da same odločajo, kdaj si želijo bližine,
- varna mesta za umik.
Ne marajo:
- vsiljevanja crkljanja,
- hrupa in kaosa,
- nenadnih sprememb v prostoru ali urniku,
- poseganja v njihov teritorij.
Mačka, ki se umakne, ne pomeni, da ne mara družine. Pomeni, da potrebuje čas, da predela dogajanje okoli sebe.
Kaj nas hišni ljubljenčki učijo kot družino
Psi nas spomnijo, kako pomembna sta stik in rutina: da se odnosi gradijo iz majhnih, ponavljajočih se trenutkov pozornosti.
Mačke pa nas učijo, da bližina ni nekaj, kar si vzamemo, temveč nekaj, kar si zaslužimo s spoštovanjem – predvsem spoštovanjem meja in prostora.
V hitrem družinskem ritmu, med obveznostmi in natrpanimi dnevi, hišni ljubljenčki pogosto delujejo kot “barometer” doma. Hitro zaznajo napetost, spremembo tona ali nemir, a se prav tako hitro odzovejo, ko se domače vzdušje umiri. Zato je dobro, da opazujemo njihove odzive in se vprašamo, kaj nam sporočajo: ne gre namreč le za njihovo udobje, temveč za kakovost skupnega prostora, ki ga ustvarjamo skupaj.
Vir: detinjarije.com
