Danes ni več tako pomembno, ali sta partnerja poročena ali ne. Vendar to še ne dolgo nazaj ni bilo tako.
Zgodovina nezakonskih zvez
Razmerja izven zakonskega okvira segajo daleč nazaj v človeško zgodovino. Zakonske institucije so se skozi čas spreminjale, zato so se spreminjala tudi družbena pričakovanja glede partnerskih odnosov.
V srednjem veku je bila cerkvena poroka ključnega pomena in veliko družb je nezakonska razmerja obravnavalo kot moralno sporna. Intelektualna gibanja v času renesanse in razsvetljenstva so ponekod že spodbujala svobodnejše razmišljanje o ljubezenskih odnosih.
V Viktorijanskem obdobju oziroma v 19. stoletju je bila v zahodnih družbah poudarjena puritanska morala in visoka stopnja konservativnosti, kar je prispevalo k stigmatizaciji nezakonskih zvez. Hkrati pa so se v tem obdobju začele pojavljati tudi prve feministične ideje, ki so vplivale na razumevanje ženske v družbi.
Ključno pa je obdobje po drugi svetovni vojni, ko z razvojem kontracepcijskih sredstev pride do večjih družbenih sprememb glede odnosa do spolnosti in zakonskih norm. Gibanja za pravice žensk pa so spodbujala enakost v partnerskih odnosih.
Danes so nezakonska razmerja ponekod povsem, ponekod pa mnogo bolj družbeno sprejeta. Veliko ljudi se odloča za življenje v nezakonskih zvezah, preden sklenejo zakonsko zvezo, ali pa izberejo življenje brez formalnega zakona.
Vendar pa so družbena pričakovanja in odnosi do nezakonskih zvez še vedno zelo odvisni od kulturnih, verskih in zakonodajnih dejavnikov v posameznih družbah.
Gotovost očetovstva je včasih veljala za pomembno v številnih obdobjih in kulturah, zlasti ko sta bila v igri dedovanje in državljanstvo, zaradi česar je sledenje moškemu premoženju in rodoslovju postalo osrednji del tega, kar je opredeljevalo "zakonito" rojstvo. Starodavni latinski izrek "Mater semper certa est" ("Identiteta matere je vedno gotova", medtem ko očetova ni), je poudaril to dilemo.
V mnogih družbah ljudje, rojeni izven zakonske zveze, niso imeli enakih pravic do dedovanja kot tisti v zakonski zvezi, v nekaterih družbah pa celo enakih državljanskih pravic.
Po angleškem pravu nezakonski otrok ni mogel podedovati nepremičnine in ni mogel biti legitimiran s kasnejšo poroko očeta z materjo.
V prejšnjih stoletjih so bile neporočene matere zaradi družbenega pritiska prisiljene dati svoje otroke v posvojitev. V drugih primerih so zunajzakonske otroke vzgajali stari starši ali poročeni sorodniki kot "sestre", "bratje" ali "bratranci" neporočenih mater.
V zadnji tretjini 20. stoletja so v ZDA in Evropi sprejeli zakoni, ki so kodificirali odgovornost obeh staršev za preživljanje in skrb za otroka, ne glede na zakonski stan staršev, in dodali, da imajo izvenzakonski otoci kot tudi posvojenci enake pravice do dedovanja premoženja svojih staršev.
K zmanjšanju koncepta nezakonske zveze je prispevala tudi večja enostavnost ločitve. Pred tem se mati in oče mnogih otrok nista mogla poročiti drug z drugim, ker sta bila eden ali drugi že pravno zavezana, s civilnim ali kanonskim pravom, v prejšnjem neuspešnem zakonu, ki ni dovoljeval ločitve. Njihova edina rešitev je bila pogosto čakanje na smrt prejšnjega zakonca.
Zakonski par z otroki – še vedno najpogostejši tip družine v Sloveniji
Najpogostejši tip družine v 2021 je bil še vedno poročen par z otroki – takih družin je bilo 202.458 in so predstavljale skoraj 35 % vseh družin v Sloveniji. Število takih družin pa se že več kot tri desetletja zmanjšuje.
Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 %).
Tretji najštevilnejši tip so enostarševske družine z otroki. Med vsemi družinami jih je bilo 23 %, med družinami z otroki pa 33 %. Glavnina takih družin so bile matere z otroki (80 %).
Četrti najpogostejši tip družine so bili zunajzakonski partnerji z otroki; takih družin je bilo 13 %. V desetih letih se je njihovo število povečalo za polovico (na 73.803).
Še izraziteje in najbolj v zadnjem desetletju pa se je povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok; ti so v 2021 predstavljali 5 % družin.
Družine istospolnih partnerskih skupnosti spremljamo statistično od 2015 dalje. V 2021 jih je bilo 255, od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.
Vir: www.stat.si,
wikipedia