Večina ljudi misli, da jočemo takrat, ko smo žalostni. In to je lahko res. Toda jok ima lahko tudi druge vzroke.
Jok je povezan z našim živčnim sistemom in pomaga pri regulaciji telesa, sproščanju in pomirjanju. Ko telo potrebuje sprostitev, privrejo solze.
To je lahko posledica žalosti, a tudi, ko smo denimo razburjeni ali preobremenjeni, lahko jočemo in tako telesu omogočimo, da poišče ravnovesje. Morda jočemo takrat, ko se z nekom prepiramo, ko nekdo na nas kriči ali nam nekaj očita.
Jok se pojavi takrat, ko smo čustveno preobremenjeni - tudi če so ta čustva "pozitivna" oziroma prijetna. Zagotovo poznate izraz "solze sreče", ki nastanejo ravno takrat, ko v sebi nosimo intenzivne občutke veselja.
S pomočjo joka aktiviramo svoj parasimpatični živčni sistem - del živčevja, ki deluje pomirjujoče in nam pomaga znižati raven kortizola (stresnega hormona). Zaradi tega se lahko po joku počutimo bolj sproščeno.
Če pogosto jočemo, je to lahko znak, da smo pretirano obremenjeni. Morda nismo najboljši v obvladovanju in predelovanju določenih občutkov, morda pa se samo v našem življenju veliko dogaja, zaradi česar je v nas veliko intenzivnih čustev.
Po drugi strani pa je tudi zelo redko jokanje lahko zaskrbljujoče. To je morda znak, da nismo v stiku s sabo in da premalo pozornosti posvečamo občutkom. Tudi zadrževanje solz nas lahko vodi v notranje neravnovesje in tlačenje lastnih občutkov.
Ko začutite željo po joku, si vzemite čas in prostor ter dovolite svojim solzam teči. To vam bo pomagalo, da se pomirite in kasneje počutite bolje. Prav tako je to odličen signal, ki vam kaže, kdaj ste preobremenjeni.
Zato se nikar ne sramujte svojih solz in se zanje ne opravičujte; to je samo vaše telo, ki vam skuša pomagati.
Prirejeno po: @the.holistic.psychologist
- Preberite si še: 10 znakov, da ste odraščali ob pretirano kritičnih starših
Prisluhnite podkastu z Borutom Pahorjem in Robertom Lešnikom, ki se je prebil v sam vrh znamke Mercedes:
