Kaj pomeni rdeč severni sij?

8. 11. 2023
Deli
Kaj pomeni rdeč severni sij? (foto: profimedia)
profimedia

Polarni sij je v teh dneh obarval nebo vse od severa do Slovenije. Običajen pojav za severne države je osupnil vse, ki živijo v bolj južnih delih Evrope. 

Zakaj je bil severni sij tako viden?

Na severni polobli je severni sij običajno viden le nad arktičnim krogom – ljudje si rezervirajo izlete na Norveško, Švedsko in Šetlandske otoke, da bi lahko doživeli to nočno čarobnost. Tokrat pa je aurora borealis zaradi močne geomagnetne nevihte poskrbela za spektakularen prikaz vse do Italije in Grčije. 

Fiziki so v petek opazili velik izbruh na površju sonca, zato je bila čez vikend napovedana skokovita geomagnetna aktivnost.

Aurore se običajno pojavijo v pasu, imenovanem obroč s premerom približno 3000 kilometrov, s središčem na magnetnem polu, pojasnjuje britanska meteorološka služba. Prihod močnejšega koronalnega izmeta mase (CME) pa lahko povzroči razširitev obroča. To prinaša polarni sij na nižje zemljepisne širine.

V Sloveniji, Bolgariji, Romuniji in celo osrednji Makedoniji ter v Grčiji so v teh dneh delili slike redkega pojava. 

Zakaj je bil severni sij rdeče barve? 

Večina avroralnih prikazov je pretežno zelenih iz dveh razlogov, od katerih je prvi ta, da človeško oko hitreje zazna zeleno kot druge barve. Zato bodo fotografske slike severnega sija pogosto pokazale barve, ki takrat niso bile vidne s prostim očesom.

Vendar pa je glavni dejavnik pri določanju barv nadmorska višina, na kateri sončni delci trčijo v našo atmosfero. Na različnih nadmorskih višinah in v različnih koncentracijah prevladujejo različni plini in trk, ki te pline »vzbudi«, določa barvo aurore.

Barve so odvisne od tega, katere molekule plina so zadete in kje so v ozračju, saj se različne količine energije sprostijo kot različne valovne dolžine svetlobe.
Kisik oddaja zeleno svetlobo, ko ga zadene približno 100 km nad Zemljo, vendar na 160-320 km proizvede popolnoma rdeče polarne sijaje. 

Rdeče v aurori borealis ne vidimo prepogosto in barva je ponavadi povezana z intenzivno sončno aktivnostjo.

Rdeče barve se torej pojavijo, ko sončni delci reagirajo s kisikom na višjih nadmorskih višinah, običajno nad 250 milj. Na tej višini je kisik manj koncentriran in je "razburjen" pri višji frekvenci ali valovni dolžini kot gostejši kisik nižje, zaradi česar so vidne rdeče barve. 

Večina sončnih delcev običajno trči v našo atmosfero na nadmorski višini od približno 60 do 150 milj, kjer so visoke koncentracije kisika. Ko je kisik "razburjen" na teh višinah, povzroči, da se aurora pojavi v zelenih odtenkih. Skupaj z večjo sposobnostjo očesa, da zazna zeleni barvni spekter, je zaradi tega najbolj prevladujoča in pogosta barva polarnega sija.

Po spletu krožijo informacije, da je rdeči severni sij težava, saj nakazuje, da nas magnetno polje Zemlje ne ščiti dovolj pred kozmičnim sevanjem, kar prav tako negativno vpliva na psiho in dobro počutje ljudi.  

Fiziki pa pojasnjujejo, da so edinstvene barve polarnega sija odvisne od specifičnih molekul plina, s katerimi se ti delci srečujejo v atmosferi, in od tega, kje pride do teh interakcij. Emisije kisika ustvarjajo značilno zeleno svetlobo, medtem ko srečanja z dušikom povzročijo rdeč sij.

Legende in miti povezani z rdečo auroro 

V redkih primerih, ko so aurore dovolj močne, da jih lahko vidimo v srednji in južni Evropi, so običajno rdeče barve. Nič čudnega, da so jih Francozi, Italijani in Grki iz preteklih časov videli kot zanesljive znake krvi. Različne domorodne skupine na severu so v preteklosti verjele, da rdeče plamene na nebu povzročajo padli vojaki, ki se spopadajo z velikani.

Obstajajo zgodbe vse do francosko-pruske vojne v letih 1870–1871, ko so veličastne rdeče polarne svetlobe veljale za odseve bojišč, prepojenih s krvjo. To ni edini primer, ko so krvavo rdeči sij in časi bitke sovpadali. Obstajajo podobne zgodbe iz časa ameriške državljanske vojne, francoske revolucije in velike severne vojne (1714–1721). Naključje? (vir: lapland.fi)

Možnosti, da boste severni sij videli še to jesen in zimo so večje kot običajno, ker sonce postaja vse bolj aktivno, kar pomeni svetlejše prikaze polarne svetlobe. 

theaurorazone.com, www.euronews.com

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar