To si najbolj zapomniš...
Najbolj si zapomniš...
Trenutke, ko si se jokal,
ko si se neustavljivo nasmejal,
ko si bil ganjen in presenečen.
Zaletavosti, ob katerih te je bilo strah.
Preizkušnje vzdržljivosti, kjer si dvigal svoje meje.
Norosti, ob katerih so se ti šibila kolena in ti je žarelo srce.
Preizkušnje moči, ob katerih se je čelo potilo in so se roke tresle.
Neustavljiv smeh, ki je povzročal bolečine v trebuhu in solze v očeh.
Ljubezen, ob kateri si postal nespameten in neroden.
Izgube, ki so za vedno pustile praznino, in globok izdih ob misli nanje.
Lepote, ki so ti vzele dih in ustavile čas.
Nove izkušnje, ki so terjale popolno zbranost in prisotnost trenutka.
Izzive, katerih stalni spremljevalec je bil dvom in hkrati pogum.
Kar je bolelo in kar je ogrelo srce. Ljubezen. Izgube. Kar ti je dalo vedeti, da živiš. Zato živi.
Petra Škarja, Iz knjige CAMINO – Od suženjstva do svobode
- Poglejte si še: Nikar ne sodi ljudi, saj vsakdo bije svoje bitke
