Gostoljubnost je lepa človeška lastnost. Radi odpremo vrata, pogrnemo mizo, ponudimo pijačo in svoj čas. A skoraj vsakdo se je že znašel v trenutku, ko se obisk razpotegne bolj, kot bi si želeli.
Ura teče, energija pada, telo kliče po miru, gostje pa se, pogosto povsem nehote, še vedno udobno pogovarjajo. Kako v takem trenutku vljudno, jasno in brez nelagodja sporočiti, da je čas za odhod? Odgovor se skriva v kombinaciji jasnosti, kulturnih signalov in spoštljive iskrenosti.
Ena najpogostejših napak je tiho trpljenje. Gostitelji pogosto čakajo, zehajo, pospravljajo, ugašajo luči ali pogledujejo na uro, v upanju, da bodo gostje sami razumeli namig. A vsi ljudje ne berejo subtilnih signalov enako dobro – še posebej, če se počutijo dobro in sproščeno.
Vljudnost ne pomeni, da morate svoje meje potisniti na stran. Pravzaprav je jasno, mirno izražena potreba pogosto bolj spoštljiva kot pasivno nelagodje.
V številnih kulturah je povsem sprejemljivo reči nekaj preprostega, na primer:
»Zelo sem vesel/-a tvojega obiska, a jutri me čaka dolg dan.«
»Bilo mi je res lepo, zdaj pa bo potrebno počasi zaključiti ta večer.«
Ključ je v tonu. Ni se potrebno opravičevati, razlagati svoje razloge do zadnje podrobnosti in imeti občutek krivde. Večina ljudi bo takšno sporočilo sprejela z razumevanjem – pogosto celo z olajšanjem.
Gostje, ki se počutijo dobrodošle, bodo praviloma spoštovali tudi vaše meje. Če jih jasno, mirno in brez sramu izrazite, s tem ne rušite odnosa – prej nasprotno. Učite tudi druge, kako naj ravnajo z vami. Bistvo vljudnosti je v tem, da ostanete prijazni do sebe in do drugih hkrati.
Kulturni namigi iz sveta
Različne kulture so razvile zanimive in pogosto zelo elegantne načine, kako nakazati, da se večer bliža koncu.
Brazilija
V nekaterih delih Brazilije obstaja star običaj, da gostitelj postavi metlo za vhodna vrata ali tik ob njih. Gre za simboličen znak, ki pomeni, da je čas za slovo. Čeprav se danes uporablja bolj v šali ali v družinskem krogu, je sporočilo jasno in brez ene same izrečene besede.
Japonska
Na Japonskem je velik poudarek na formalnem zaključku srečanja. Gostitelj začne pospravljati skodelice, se rahlo prikloni in se zahvaljuje za obisk, pogosto večkrat zapored. Ta ponavljajoča se hvaležnost je jasen kulturni signal, da se je obisk iztekel.
Skandinavija
V skandinavskih državah je povsem sprejemljivo reči: »Zdaj bom šel/-la spat.« Ta neposrednost ne velja za nesramno, temveč za iskreno in zrelo komunikacijo.
Sredozemlje
V Italiji ali Španiji lahko konec obiska nakaže simbolična ponudba zadnje kave ali digestiva. Ko se ta zaključi, je povsem jasno, da se večer naravno zapira.
