Fizik pojasnjuje: Kako se odzvati, ko naletite na sinhroniciteto?

Odgovor smo poiskali pri dr. Zdeslavu Hrepiću, avtorju knjige Živa fizika, v kateri znanstvene principe umešča v vsakdanje življenje.

Sinhronicitete, pojma, ki ga je uvedel Carl Gustav Jung, sicer v inovativnem priročniku dr. Hrepića z naslovom Živa fizika ne zasledimo, a tudi njega vodijo v življenju. Kako?

Dr. Zdeslav Hrepić: Vsi smo doživeli nešteto sinhronicitet. Jung jih je opisal kot okoliščine, ki so na neki način povezane, a umanjka (nam) smiselna vzročna zveza. Neki statistiki trdijo, da so samo posledica naključnosti; a fizika pozna številne mehanizme, ki bi lahko ponudili to smiselno vzročno povezavo. Med njimi sem prej omenil hipotezo simulacije in multiverzumov. Potem obstaja še princip interference valov, ki jih oddajamo in s katerimi vplivamo drug na drugega. Meni najljubši od teh možnih mehanizmov za sinhronicitete je resonanca.

To je pojav, da se energija med dvema telesoma, ki nihata, zelo učinkovito prenaša, ko sta telesi usklajeni na istih frekvencah. Našim mislim in čustvom se zlahka pridružijo valovi določenih frekvenc. Tako je povsem naravno, da tudi v tej sferi resonirajo skladne frekvence oziroma ustvarjajo sinhronicitete. Saj veste, da nas pokliče človek, na katerega smo ravno pomislili.

In kako se odzovete, ko naletite na sinhroniciteto?

Dr. Zdeslav Hrepić: Ko jo zaznam, se vprašam, kaj mi razkriva ali kaj mi sporoča. Ali me spodbuja, da nadaljujem? Ali pritegne mojo pozornost na nekaj pomembnega, česar ne vidim? Ali nakazuje, naj se nečemu izogibam? Na kateri frekvenci sem? Kateri del mene resonira s signalom, ki sem ga dobil? Se mi morda od zunaj vsiljuje neka frekvenca, ki ni prilagojena mojemu najvišjemu interesu? Kaj bi lahko napravil z njo? Takšna vprašanja mi pomagajo razločevati, kaj se dogaja. In pri tem je, kot je rekel Tesla, instinkt oziroma intuicija veliko boljše orodje za uvid kot racionalni um.