Kardiologinja Jasna Humar: "To, da si zdravnik, ne pomeni, da kaj veš o psihoterapiji."

15. 11. 2025
Kardiologinja Jasna Humar: "To, da si zdravnik, ne pomeni, da kaj veš o psihoterapiji." (foto: Posnetek zaslona RTV TV3)
Posnetek zaslona RTV TV3

»To, da si zdravnik, ne pomeni, da veš kaj o psihoterapiji« so bile jasne in odločne besede zdravnice kardiologinje Jasne Humar, ki je imela nagovor svetnikom v Državnem svetu konec oktobra. Z nagovorom je zdravniški stroki posredno sporočila, da gre za dve ločeni stroki, psihoterapevtsko in zdravniško in da je prišel čas za sprejem zakona. 

Državni svet je konec oktobra izglasoval veto na zakon, o katerem bodo poslanci ponovno odločali že prihodnji teden. Po naših informacijah naj bi se koalicijski poslanci o vsebini zakona usklajevali vse od februarja do oktobra, rezultat pa je – kot poroča Delo – dokument, ki je v primerjavi s prvotnim predlogom Ministrstva za zdravje ostal nespremenjen le v dveh členih.

Kljub temu, da je prav koalicija (Svoboda, Levica in SD) zakon najbolj preoblikovala in ga dopolnila z vrsto amandmajev, se zdaj postavlja ključno vprašanje, ali med njimi obstaja dovolj politične povezanosti, da zakon preživi ponovljeno glasovanje proti vetu.

Zakon je deležen ostrih kritik dela zdravniške stroke, medtem ko ga močno podpirajo povezana psihoterapevtska stroka, uporabniki in Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). Zdi se, kot da gre za odločanje med uporabniki skupaj s psihoterapevtsko stroko na eni strani ali zdravniki na drugi strani.

V Mariboru naj bi preganjali labodko: našli so jo hudo poškodovano

Objavljamo del nagovora Jasne Humar, direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo pri Ministrstvu za zdravje.

Psihoterapija tako ali drugače obstaja

"Zakon o psihoterapiji je v Sloveniji nastajal že 20 let, v tem sklicu pa pripravljamo zakon že tri leta. Pri pripravi so potekali številni pogovori, dogovori z različnimi skupinami stroke in uporabnikov. Ob vsem tem se zavedamo, da psihoterapija tako ali drugače (z zakonom ali brez) v Sloveniji obstaja. Dokaz za to so stotine objav na google-u, ki trdijo, da imamo certificirane terapevte. Sprašujemo se, kakšne so te licence in specializacije - tega ne vemo, ker je to področje popolnoma neregulirano." 

Dr. med. Tina Bončina: "Razočarana sem nad svojimi kolegi iz zdravstva, ker so zavzeli tako superioren položaj..."

Ljudje so danes nezaščiteni

"To je področje, ki je popolnoma neregulirano. Ko je bilo Ministrstvo za zdravje izbrano kot ministrstvo za pripravo zakonodaje, je bilo popolnoma jasno, da je to zdravstvena dejavnost – ker se drugače Ministrstvo za zdravje ne bi ukvarjalo s to tematiko. Psihoterapevti delajo z ranljivo skupino ljudi; ko smo v stiski, smo ranljivi.

Pa vendarle ta trenutek ljudje, ki iščejo pomoč, nimajo nobene zaščite. Ker niso uvrščeni v zdravstveno dejavnost, zanje ne velja zakon o pravicah pacienta, zato ne morejo iskati pomoči pri komisiji za varstvo pravic pacienta. Lahko iščejo pomoč tržnega inšpektorata, zaradi kršenja pravic uporabnikov, ampak nimajo pravne zaščite.

To so ljudje, ki so pomoč iskali zaradi svojega zdravja v širšem smislu. WHO pravi, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak je duševno in zdravstveno blagostanje. Povsem jasno je, da je psihoterapija zdravstvena dejavnost. Odrivanje psihoterapije iz zdravstva v druge vode je lahko samo v interesu tistih, ki ne želijo, da se to področje uredi in ne želijo, da se ljudje na področju psihoterapije izobrazijo."

Dr. Saša Poljak Lukek: "Duševna stiska izhaja iz odnosov in prvo, kar človek potrebuje, je ODNOS."

Gre za dve stroki: psihoterapevtsko in zdravstveno – zakon bo končno reguliral vse

"Predlagatelji veta navajajo številna strokovna združenja iz področja zdravstva, ki temu nasprotujejo. A v resnici so samo trije tisti, ki kaj vejo o psihoterapiji. Oprostite, Razširjeni strokovni kolegij za kirurgijo? Sama sem kirurg, pa sem se o psihoterapiji največ naučila v zadnjih mesecih, ko smo pripravljali ta zakon.

To, da si zdravnik, ne pomeni, da kaj veš o psihoterapiji. Moraš biti klinični psiholog, psihiater ali pedopsihiater. Potem lahko šele karkoli rečeš o tem. Ob tem pa imamo seveda številne ljudi in številna združenja, ki imajo psihoterapijo kot svojo edino karierno pot, ki niso zdravniki, so pa psihoterapevti. In te ljudi želimo na primeren način vključiti v zdravstveni sistem."

Vstop v zdravstveni sistem – strožji pogoji kot za druge poklice

"Primeren način pomeni s temeljitim preverjanjem njihovega znanja in zavezo k poklicnemu kodeksu. Tudi to zahteva ta zakon: ustanovitev zbornice za psihoterapijo, sprejetje kodeksa in da se bodo tega psihoterapevti držali zakon pa prinaša tudi globe in sankcije. 

Psihoterapevti z vključitvijo v zdravstveni sistem padejo tudi pod vpliv vseh ostalih zdravstvenih zakonov in tako zanje veljajo vse globe in vse sankcije, kot za vse ostale zdravstvene delavce.

V zdravstvu imamo fizike, pedagoge in še koga, ki ni rezultat šolanja na zdravstveni ali medicinski fakulteti. Vsi ti poklici naredijo strokovni izpit za zdravje, enako kot je predviden pri psihoterapevtih.

Ne le to, za psihoterapevte so predvideni strožji pogoji, kot za katerega drugega zdravstvenega delavca. Poleg tega, da je potrebno imeti 8. stopnjo izobrazbe, univerzitetno izobrazbo, sam zakon pripisuje še 2680 ur in najmanj štiri leta usposabljanja. Vsebine usposabljanja še niso natančneje določene – to pa zato, ker to lahko določa šele zbornica in podzakonski akti.

Še več – psihoterapevti bodo morali imeti še dodatnih 680 ur, za vsak pristop, ki ga bodo izvajali. Povejte nam kirurgom, da bomo šli za dodatno operacijo, ki jo bomo delali, na 680 ur izobraževanja. To bi bilo nemogoče, noben ne bi sprejel tega."

Humarjeva ovrgla očitke o dveh tednih usposabljanj ter delitev motenj in stisk kot nemogoče

"Predalagatelji veta omenjajo, da bi naj psihoterapevti lahko opravljali svoje delo le po dveh tednih usposabljanj – kar vzbuja vprašanje, ali so zakon sploh prebrali. Gre namreč za specifičen del – govorimo o 240 urah teorije v dobi enega leta se lahko vpišejo na listo kandidatov in delajo izključno pod nadzorom.

Zakon tudi daje obvezo sodelovanja z zdravstveno stroko: napotitve k zdravnikom obveza! Te obveznosti ta trenutek nimajo. Ta zakon je nastal zaradi konkretne potrebe ljudi, ki se vključujejo v psihoterapevtske obravnave, ki se jim zdaj lahko poslabša in se nimajo na koga obrniti."

Glasovanje proti vetu bo tako glasovanje za ljudi, za večjo varnost, ureditev in regulacijo.

Ali bo to prvi zakon, s katerim bo ta vlada uspela prvič po 35 letih zaščititi ljudi? Ali pa bo zakon o psihoterapiji ostal znan kot zakon, ki ni bil nikoli sprejet zaradi sodelovanja strank z zdravniškim lobijem? Odgovore bomo vedeli že v prihodnjem svetu, ko bomo izvedeli tudi to, kako močna in usklajena je koalicija.

Nagovoru kardiologinje Jasne Humar lahko v celoti prisluhnete na posnetku Seje državnega sveta: TUKAJ

Franci Gerbec: "Kaj se dogaja z vsemi temi ljudmi, ki jemljejo antidepresive?"