Pri katerih letih bi se morali poročiti, če želite imeti največ možnosti za uspeh? Preverite, kaj pravi znanost.
O tem, katera leta so idealna za poroko, se razpravlja že dolgo. Čeprav znanost nima preprostega odgovora na vprašanje, kdaj je »pravi čas« za ta pomemben korak, je raziskava razkrila nekaj zanimivega: starost ob sklenitvi zakonske zveze bi bila lahko povezana z verjetnostjo, da se bo zakon končal z ločitvijo.
Dolgo je veljalo prepričanje, da z vsakim dodatnim letom starosti ob poroki tveganje za ločitev upada. Toda raziskava, objavljena pred približno desetletjem, je pokazala zanimiv preobrat. Po zgodnjih tridesetih naj bi se namreč verjetnost za ločitev znova začela povečevati.
Ugotovitve temeljijo na analizi podatkov ameriške nacionalne raziskave National Survey of Family Growth, zbranih med letoma 2006 in 2010. Analizo je opravil Nicholas Wolfinger, profesor na Univerzi v Utahu, pri čemer je uporabil statistične metode, s katerimi je mogoče zaznati tudi kompleksnejše povezave med različnimi dejavniki.
Do 32. leta velja: pozneje ko se poročite, manjše je tveganje
Wolfingerjeva analiza je pokazala, da je povezava med starostjo ob poroki in verjetnostjo za ločitev nekoliko bolj zapletena, kot so raziskovalci domnevali v preteklosti.
Do približno 32. leta je bilo vsako dodatno leto starosti ob sklenitvi zakonske zveze povezano z 11 odstotkov manjšimi obeti za ločitev. Poenostavljeno povedano: po tej analizi je imel zakon, sklenjen pri 27 letih, statistično večje tveganje za ločitev kot zakon, sklenjen pri 30 ali 31 letih.
Po 32. letu pa se je trend obrnil. Od te starosti naprej je bilo vsako dodatno leto ob sklenitvi zakonske zveze povezano s približno pet odstotkov večjimi obeti za ločitev.
To seveda ne pomeni, da se boste, če se poročite pri 35 letih, zagotovo ločili. Prav tako poroka v poznih dvajsetih sama po sebi ne zagotavlja uspešnega in dolgotrajnega zakona. Gre zgolj za statistično povezavo, na stabilnost partnerskega odnosa pa vpliva veliko drugih dejavnikov.
Zakaj po 32. letu tveganje za ločitev narašča?
Na to vprašanje raziskava ne ponuja preprostega odgovora. Wolfinger je opozoril, da ugotovitve pomenijo precejšen premik v primerjavi s starejšimi raziskavami.
Kot je pojasnil ob predstavitvi svoje analize, naj bi šele v novejšem obdobju poroke, sklenjene v tridesetih letih, začele kazati večje tveganje za ločitev. Po njegovih besedah gre najverjetneje za trend, ki se je postopoma razvijal približno dve desetletji.
Raziskava, ki je temeljila na podatkih iz leta 2002, je denimo pokazala, da se je tveganje za ločitev pri ljudeh, ki so se poročili v tridesetih, izravnalo, namesto da bi še naprej upadalo, kot so kazale starejše raziskave. Ugotovitve tako postavljajo pod vprašaj preprosto predpostavko, da pri poroki vedno velja pravilo »čim pozneje, tem bolje«.
Starosti vsekakor ne moremo obravnavati kot zagotovila za uspešen ali neuspešen zakon. Nekdo, ki se poroči pri 29 letih, ima lahko povsem drugačne življenjske okoliščine kot nekdo, ki v zakon vstopi pri 35. Rezultati raziskave so kljub temu zanimivi, saj kažejo, da povezava med starostjo ob poroki in verjetnostjo za ločitev ni tako preprosta, kot bi morda pričakovali.
Ali torej obstajajo idealna leta za poroko?
Če upoštevamo zgolj rezultate te analize, izstopajo pozna dvajseta in zgodnja trideseta leta, ko naj bi bilo statistično tveganje za ločitev najmanjše. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da obstaja čarobna starost, pri kateri bi morali stopiti pred oltar.
Veliko pomembneje od številke na rojstnem listu je, ali sta partnerja pripravljena na skupno življenje, ali imata podobna pričakovanja glede zakona ter ali znata komunicirati in reševati težave, ki se v dolgotrajnem partnerskem odnosu neizogibno pojavijo.
Raziskava zato morda ne odgovarja toliko na vprašanje, pri katerih letih bi se morali poročiti, temveč opozarja na nekaj drugega: povezava med starostjo ob poroki in stabilnostjo zakona se lahko spreminja skupaj z družbo, življenjskimi navadami in generacijami.
Prirejeno po: glossy.espresso.co.rs
