Kako spremeniti šolski sistem in odpraviti družbeno neenakost učencev?
»Čas je, da slovenska šolska politika preneha delovati kot Penelopa: z vsakim ukrepom, ki ga 'podnevi tkemo, ponoči pa paramo', ohranjamo obstoječe stanje, ne spremenimo pa tistega, kar bistveno reproducira neenakost.«
V tokratni kolumni se dr. Klemen Lah sprašuje, ali je naš šolski sistem res zasnovan za vse – ali le za izbrane. Zakaj kljub številnim pobudam in reformam ostajajo socialne razlike med učenci vztrajno prisotne? In zakaj še vedno »zbiramo zamaške«, namesto da bi odpravili vzroke neenakosti?
Analiza Državnega izpitnega centra iz leta 2020 je pokazala, da je verjetnost vpisa in uspešnega zaključka splošne gimnazije pri otrocih iz družin z najvišjim socialnoekonomskim statusom kar 76-odstotna, medtem ko je ta verjetnost pri otrocih iz družin z najnižjim statusom komaj 8-odstotna. Šolski sistem torej ne blaži ali odpravlja socialnih razlik — s svojo zasnovanostjo jih celo utrjuje. Odločitev otrok za to ali ono izobraževalno pot tako ni svobodna, temveč močno, če ne celo usodno zaznamovana s SEI.
Več v novi številki revije Sensa – ne zamudite!
