Naše telo sestavlja več sistemov, ki skrbijo, da delujemo in ostajamo zdravi. Ko smo preobremenjeni, pod stresom ali zaskrbljeni, se lahko zgodi, da se ti sistemi začnejo odzivati pretirano in neusklajeno – kot bi se “pomešali signali”. Takrat se anksioznost okrepi, pojavijo se panični občutki in včasih tudi vtis, da se bo zgodilo nekaj hudega.
Pri zdravstveni anksioznosti so telesni znaki pogosto zelo izraziti, ker se stres in skrb pokažeta prav v tistih delih telesa, kjer bi se lahko kazala tudi resnejša bolezen. Če razumemo, kako se posamezni telesni sistemi odzovejo na stres, lažje ločimo med anksioznim odzivom telesa in dejanskim zdravstvenim alarmom. Spodaj so opisani najpogostejši odzivi na stres in kje jih praviloma občutimo.
Mišični sistem
Ko smo zaskrbljeni ali pod stresom, se mišice instinktivno napnejo. Če pomislimo, da so nekateri “centri” anksioznosti pravzaprav mišice, hitro razumemo, zakaj so določeni simptomi tako pogosti. Mehur je na primer mišica, zato veliko ljudi ob anksioznosti opaža pogosto potrebo po uriniranju.
Podobno se lahko ob živčnosti pojavita driska ali občutek, da težje zadržimo blato – tudi zato, ker je danka mišična cev. Srce je seveda mišica, zato je povsem logično, da ob stresu dela hitreje in močneje. Ti odzivi so lahko strašljivi in intenzivni, vendar sami po sebi praviloma niso znak nujnega zdravstvenega stanja.
- Preberite si še: Anksiozne ženske so v resnici ene najmočnejših žensk!
Organi in kortizol
Kortizol je naravni stresni hormon. Ko se sproži stresni odziv, se ga lahko začne izločati več, njegova “pozornost” pa se usmeri v preživetje, ne v dolgoročno ravnovesje (na primer v optimalno delovanje imunskega sistema). V stresu se kortizol in drugi stresni mehanizmi močneje usmerijo v organe: srce pospeši utrip, pljuča pogosteje dihajo, v možganih pa se lahko pojavijo glavoboli, migrene in občutek “meglenih” misli.
Zato ljudje z anksioznostjo pogosto opisujejo, da ne morejo zajeti sape, da jim srce razbija ter da so zmedeni ali se ne morejo zbrati. Ker so ti občutki lahko podobni znakom srčnega napada, anevrizme ali kapi, jih je včasih težko pravilno ovrednotiti.
Dihalni sistem
Ko zaznamo strah, se telo “zategne” in se pripravi na obrambo. Povišan krvni tlak in hitrejše dihanje sta del načina, kako telo aktivira adrenalin in odziv “boj ali beg”. Pri anksioznosti to lahko občutimo kot vrtoglavico, omotico, plitko dihanje ali pomanjkanje zraka, ker dihalni sistem deluje hitreje kot običajno. Te občutke je zelo lahko zamenjati za znake nujnega zdravstvenega stanja, čeprav so pogosto del anksioznega odziva.
Osrednji živčni sistem
Osrednji živčni sistem je nekakšna “komandna centrala” telesa: sprejema čutne informacije, jih obdeluje in nato pošilja signale naprej. Ko smo preplavljeni z informacijami in dražljaji, se lahko odzove pretirano, kar vpliva na razpoloženje in čustva. V takem stanju lahko možgani sprožijo val hormonov in kortizola, kar privede do telesnega odziva, kot je panika. Pri tem so občutki panike pogosto tako močni, da lahko posnemajo resnejše telesne težave.
Ko se “vse vklopi naenkrat”
Ko organi, mišično-skeletni sistem, osrednji živčni sistem in dihala hkrati delujejo na višjih obratih, se lahko pojavita intenzivna anksioznost in panika – kot da telo komaj dohaja lastno obrambno reakcijo. Razumevanje te povezave je pomembno, saj nam pomaga, da se z močnimi občutki in njihovimi telesnimi znaki spoprijemamo bolj prilagodljivo in bolj zdravo.
