Ko boste pričeli dajati, boste prekinili začaran krog pomanjkanja, in tako lahko ustvarite čarobni krog obilja, dajanja, nasmehov in čudežev ...
Ko ugotovimo, da za srečo potrebujemo zelo MALO
Razmišljam, kaj me je v zadnjih dneh najbolj osrečilo. Kaj je tisto, zaradi česar je bil dan lahkotnejši, polnejši in kaj mu je podarilo smisel?
Miren in odkrit pogovor s partnerjem. Njegov objem in besede, da bo vse v redu.
Zadnji sončen dan v tem tednu preživet v hribih. Nato pa prve snežinke in pogled na zasneženo pokrajino skozi okno.
Pogovor z mami, ki me je pomiril. Pogovor z očetom, ki pravi, da se počuti bolje.
Prijatelj, ki me pokliče in vpraša, kako sem.
Ljudje, ki se spomnijo name, pa tega od njih sploh ne pričakujem.
Občutek, da si upoštevan, da nisi neviden. Da si dovolj. Da si čisto v redu, čeprav niti slučajno nisi ves čas v redu.
Osreči me, ko uspem sprejeti dani trenutek. Ko uspem sprejeti sebe in drugega. Ko drugi sprejmejo mene. Ko se sklene krog sprejetosti.
Oh, kako res je, da so prav malenkosti in majhne pozornosti tiste, ki ustvarjajo bogastvo življenja.
In čeprav je ta misel že tako izrabljena, jo bomo morda zares ponotranjili šele v tem decembru. Ko bomo ugotovili, kako nas osreči to, da lahko obiščemo svoje najdražje. Ko nam bo samo srečanje z nekom postalo največje darilo.
Morda bomo prav tako šele v teh čudnih časih zares dojeli, kako nas tudi dajanje lahko osreči.
V življenju naj bi vladalo pravilo, da kar daješ, to dobiš povrnjeno nazaj. Težava nastane, ko se zapletemo v začarani krog. Ko ne dajemo, saj smo jezni na svet, ker nismo ničesar dobili. Zakaj bi dajal, če meni nihče nič ne da?
Naj bo letošnji december namenjen prekinitvi začaranih krogov.
Dajajte, kar lahko. Niti slučajno to ne pomeni, da morate komu podariti drago darilo. Podarjajte dragocene malenkosti.
Ob tem se lahko spomnimo na zgodbo Bude.
Revež je nekoč vprašal Budo: »Zakaj sem tako reven?« Buda mu je odgovoril: »Ker se še vedno nisi naučil dajati.«
Siromak ga ponovno vpraša: »Kako naj dajem, če nimam ničesar?«
Buda mu odgovori, da ima kar nekaj stvari:
Obraz, s katerim lahko daješ nasmeh.
Usta, s katerimi lahko daješ modrost in podporo drugim.
Srce, ki ga lahko odpreš za druge.
Oči, ki lahko vidijo dobro v drugih.
Telo, ki ga lahko uporabiš, da pomagaš drugim.
In ko boste pričeli dajati in prekinili začaran krog pomanjkanja, se morda ustvari čarobni krog obilja, dajanja, nasmehov in čudežev ...
In kot pravi Anselm Grun: "Če odprem srce drugemu le zato, da bi bil bogato obdarovan, ostanem praznih rok. Če odprem srce, ker me drugi zanima, ker čutim njegovo stisko, ker čutim z njim, ker mu želim pomagati, pa bom bogato obdarovan. Če drugi čuti, da ga razumem in olajšan odide od mene, se tudi sam počutim obdarjenega. Prek mene je nekdo bolj zaživel." In tako drug v drugem vzbujamo občutke hvaležnosti, veselja ter si rišemo nasmehe na obraze.
Ne čakajte na druge, bodite vi tisti pogumen človek, ki se mu uspe povzpeti nad apatijo, ki prekine krog zadajanja ran, in se premakne v sočutno skrb do drugih.
Naj ljubeznive in majhne pozornosti do sočloveka v tem decembru pozdravijo naše rane pomanjkanja.
Naj postanejo naše glavno bogastvo družina, bližnji, prijatelji, narava in živali, ki so resnično nezamenljivi zakladi.
Ana Vehovar, urednica sensa.si
Dobrodelnost vedno pričara nasmeh. Na to nas tudi letos opominja HOFER s svojim Nasmeškotkom. To je poseben piškotek, ki že četrto leto pričara nasmeh na obraz tistemu, ki ga podari, tistemu, ki ga prejme, letos pa še posebej dijakom pod okriljem Dijaškega sklada programa Botrstvo v Sloveniji, ki mu namenjajo sredstva od prodaje.
Podarite Nasmeškotek, ki ga najdete v trgovinah HOFER.
