Zgodba projekta PEJSEN – Povej po slovensko
Moje prebujenje, najbrž že sedemnajsto po vrsti, se je zgodilo z napovedjo prihoda prvega vnuka. Ne čez noč - ampak v sekundi - sem opustila uporabo besedice, ki jo danes slišimo na vsakem koraku. Sploh je tukaj ne bom omenjala. Tri črke ima.
Ta besedica je kriva, da sem se zagrizla v projekt, ki bi nam več Slovencem odprl oči kdo smo in kje so zares naše korenine.
V letu dni smo z Rodno Zemljo ustvarili nabor pogovornih oddaj, ki odpirajo oči in najbrž tudi ušesa, pa srce. Ustvarjalka tega zapisa sem pomislila, da lahko poznavanje resnice o izvoru našega naroda povzroči dvig spoštovanja posameznika do lastnih korenin in našega maternega jezika.
Koliko se nas v resnici zaveda, kakšen jezik vsak dan govorimo? Zgled smo ljudem okoli sebe, predvsem mlajšim, otrokom. Pomembno je, kaj pride iz naših ust.
Petek, 6.2.2026 je bil namenjen seznanitvi slovenske javnosti o našem skupnem delu pod imenom PEJSEN - Povej po slovensko. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja smo se zbrali , da predstavimo pogovorne oddaje, ki so nastale v sodelovanju z množico naših raziskovalk in raziskovalcev, ki jih nevidna sila znotraj žene v odkrivanje na novo odkritega, že pozabljenega pod plastmi informacij, s katerimi smo bili mi, staroselci na evropskih tleh, zasuti od zgodnjega otroštva naprej.
Kako drugačno bi bilo naše življenje, če bi vedeli, kdo smo že prej, si ne moremo zamišljati. Koliko raje bi poslušali predavanje profesorja, ki razlaga privlačno pripoved naših dedov, ali babica, ki pripoveduje zgodbe svojega otroštva?
Tu ne govorimo o učenju, govorimo o prebujanju genskega spomina, ki samodejno sproži zanimanje.
Skozi PEJSEN smo v letu 2025 spoznali 12 sogovornic in sogovornikov, ki nam za vedno spremenijo pogled na naš jezik in naše korenine, kakršega smo (bili) vajeni. Poleg naše dvanajsterice pa smo se podali tudi v zamejstvo, kjer smo z našimi rojaki na avstrijskem Koroškem delili poglede na ohranjanje slovenskega jezika.
Z nami so bili dr. Anton Perdih, Simon Prosen, Vladislav Stres, Boštjan Kojc, Bogdan Kristofer Meško, Branka Urbanija, dr. Duša Krnel Umek, Leda Dobrinja, Metod Žunec, Matjaž Anžur, Marko Hrovat, Matej Gazvoda in Janez Stergar - predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani; v sodelovanju s KKZ Celovec (Martin Kuchling) pa smo pripravili dogodek Jezik je duša naroda: slovenščina v družini in družbi - ob pomoči Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Povabljeni k ogledom video gradiv na naši spletni strani, spremljanju objav v našem Glasilu in obisku naših dogodkov.
Jasna Martinjak, Rodna Zemlja
Avtorica in voditeljica PEJSEN