Kako so živeli naši predniki, naši stari starši in prastari starši? Precej drugače kot mi danes....
Preberite si izsek iz knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače (Milena Miklavčič) Spolnost od začetka 20. stoletja do 1960
"Včasih so bile družine z desetimi, petnajstimi ali več otroki nekaj povsem običajnega. V okolici Žirov sta bili tudi dve z dvajsetimi otroki. Nekateri izmed njih so še zmeraj živi, o svoji mladosti pa so mi povedali marsikaj zanimivega," piše Milena Miklavčič...
Merkanje pri spolnosti strogo prepovedano!
Zanimivo je bilo, da so bili nekateri zakonci med seboj požlahtani tudi do tretjega kolena. Tako se je dogajalo, da so se otroci, ki so bili tako ali drugače prizadeti, pogosto rojevali. Ljudski glas je temu rekel, da se kri ni dobro zmešala med sabo.
Na to, koliko je bilo pri hiši otrok, je imela velik vpliv tudi vera, saj je bilo kakršnokoli merkanje strogo prepovedano.
Kako so potekali porodi?
Ženske so poleti rojevale v postelji, pozimi obvezno na peči. O kakšni sterilnosti ni bilo govora. Miselnost ljudi se je spreminjala počasi, zlasti potem, ko so nekateri zdravniki pričeli organizirati predavanja, na katerih so opozarjali, kako pomembna je čistoča, zlasti pri rojstvu otroka (okoli let 1925-1929). Starejši nasvetom še niso verjeli, saj so trdili, da "mal gnoja še živalim ne škodje, kaj šele človeku".
Še na začetku 20. stoletja je veliko žensk umrlo ob porodu. Ženskam niti na kraj pameti ni padlo, da bi v nosečnosti iskale pomoč zdravnika. V stiski so se zanašale na vaške padarke, tete ali sosede, ki so že imele veliko izkušenj.
Ženske so si še lep čas po drugi svetovni vojni, celo v 70 letih, same pomagale med seboj. Posebno tiste, ki so živele v odročnejših krajih, saj je bila pot v dolino največkrat predolga ali pa otežena zaradi snežnih zametov.
Največkrat pa je porod ženske presenetil sredi vsakodnevnega dela.
Tudi če bi vile dol letele, se je v nedeljo moralo iti k maši!
Potrebno je dodati, da tast in tašča pogosto nista bila preveč navdušena nad tem, da bi snahi ob rojstvu pretirano stregli. Niso želeli, da bi se razvadila, ker so bili mnenja, da bo postala požrta in lena.
Poglejmo si en tak primer:
Tudi če bi gnojne vile dol letele, se je v nedeljo moralo iti k maši.
Martina se ni obotavljala, čeprav se ji je zdelo, da ji že vse "k tlom tišči". Ko je tašči potarnala, jo je ta zavrnila z besedami, da "še nobeni ni notr ostal in da tudi njej ne bo".
In je šla. V dolino je bilo kar dobre pol ure hoda in ko se je usedla v cerkveno klop, jo je začelo že pošteno zvijati. Toda niti mrdniti si ni upala, ker jo je tašča nenehno grdo pogledovala. Nazaj grede ni zmogla hitre hoje. Popadki so bili vse močnejši. Zvlekla se je za grm in z grozo ugotovila, da bo vsak čas rodila. Otrok je že zajokal. Na ves glas je zavpila in potem je sosed, ves osupel, odrgnil veje. Iz žepa je vzel nožičko in prerezal popokovino. Ko je zavila otroka v birtah, ji je pomagal na noge. Peš se je odpravila do doma, kjer jo je že ne vratih pričakala mrka tašča. A bomo danes zaradi tebe kar lačni, ji je zabevskala. Brez besed se je Martina lotila kuhanja, ker je to bilo njeno delo, in šele potem se je lahko ulegla in se posvetila otroku...
Ko je bil otrok nezaželen in incesti
Veliko zlo so predstavljali splavi, ki jih ni bilo malo. Posledice doma narejenih splavov so bile krute in ženske so postale neplodne.
Zgodba o Tinci pripoveduje, da so se vse njene sestre že poročile, sama pa je ostala za teto in deklo pri bratu, ki je prevzel kmetijo. Živela sta bolj vstran od drugih ljudi in ker tudi bratu ni preveč dišalo, da bi zapravljal čas za letanje za ženskami, si je postregel kar doma. Pravili so, da se mu sestra ni preveč upirala, ker je bila že od malega navajena, da je moške treba ubogati. Šele potem, ko je zanosila, se je začela zavedati svojega greha. Bilo jo je preveč sram, da bi kogarkoli vprašala za nasvet. Z navadno žlico si je skušala pomagati in spraviti otroka iz sebe. Pri tem se je večkrat ranila in če jo ne bi, vso krvavečo, našli nečaki, bi umrla. Ko so jo sestre spraševale, kdo je oče, ni nobeni izdala, kaj je počel njihov brat. Šele na smrtni postalji je svoje grehe zaupala eni izmed nečakinj...
- Preberite si še kratek izsek iz knjige: So naše babice sploh poznale orgazem?