Dolina Kolpe je skriti dragulj na robu slovenskega sveta, kjer se reka vije med gozdovi in legendami. V tej odmaknjeni pokrajini, prežeti z močjo prvinske narave, še vedno utripa srce mitične moči in notranjega miru.
Reka kolpa – zelena meja
Reka Kolpa (tudi Kupa na hrvaški strani oz. Kóupa v Beli krajini) je ena najčistejših in najtoplejših rek v Sloveniji. Na svoji poti oblikuje slikovito dolino, ki jo spremljajo neokrnjena narava, tihi gozdovi, vinorodni griči, raztresene vasi in bogata kulturna dediščina. Dolga je približno 292 kilometrov, od tega okoli 113 kilometrov teče po meji med Slovenijo in Hrvaško.
Zgornji tok Kolpe, zlasti v okolici Osilnice in Kostela, je divji in neukročen. Tam se reka prebija skozi globoke soteske in med skalnatimi previsi ustvarja slikovite tolmune. Nižje proti jugovzhodu se umirja, razširi in meandrira skozi ravninsko Belo krajino. Reka in njeno zaledje sodita v Krajinski park Kolpa, ki je del širšega biosfernega območja UNESCO. To območje se ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo: najdemo redke vrste ptic, netopirjev, plazilcev, metuljev in celo vidre.
- Preberite še: To so čarobni meditacijski kotički Slovenije
Marko Pogačnik: "Ta dolina je ohranila svojo moč 'kundalinija' za slovenski prostor"
Geomant in Unescov umetnik za mir Marko Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna na zanimiv način opiše svoje dojemanje doline Kolpe:
"Silni kočevski gozdovi dajejo vtis, da je z njihovim gostim organizmom slovenski prostor proti jugu zaokrožen. In vendar se na robu teh pragozdov – enih zadnjih v Evropi – odpre pogled globoko v dolino Kolpe. Torej obstaja onkraj trtice, na dnu hrbtenice, še nekaj vrednega! Dolina Kolpe, vsepovsod zastrta z mejo proti Hrvaški, je ohranila svojo moč 'kundalinija' za slovenski prostor."
Zakaj prav primerjava s kundalinijem?
"Z izrazom kundalini indijska joga označuje zalogo prasil, ki jih človek nosi na dnu svojega s hrbtenico utrjenega telesa. Te darove nam podarja Gaja, Mati Življenja, da bi nam omogočila pogoje za neomejeno rast – energijsko in duhovno. Toda ta zaloga prasil je navadno zamrznjena, ujeta za hrbtom človeka, saj smo se navadili živeti življenje na minimalen način. Zato vzgona mnogih kreativnih sil ne potrebujemo. Tako tudi dolina Kolpe ždi kot zaspana lepotica. Oživi samo poleti, ko si ljudje zaželijo zabave ob bistri vodi. Kako kratkovidno!"
Peter Klepec - simbol moči
"Ljudsko izročilo je ohranilo spomin na prebojno moč Kolpske doline. Bajka o Petru Klepcu, slabotnem mladeniču iz Osilnice, iz globine doline, pripoveduje o tem. Slabotni fantič je moral prenašati posmeh in voljo močnejših, dokler ni spoznal svoje notranje moči – izruval je mogočno drevo in z njim pometel s svojimi nasprotniki.
Mit o Petru Klepcu govori o nesluteni moči, ki drema v človekovi notranjosti, in opozarja, da se zaris teh visoko potentnih sil nahaja prav v tej zadnji slovenski dolini – v svetu Kolpe," še zapiše Pogačnik.
Peter Klepec tako za Slovence pooseblja skriti potencial, pokončnost in trdoživost, ki se rojevajo prav v stiku s prvinsko naravo Kolpe. Dolina s svojo tihoto in mejno lego ostaja prostor, kjer posameznik lahko znova odkrije lastno moč in povezanost z živim izročilom.
