Začnite živeti zeleno. Pridelajte svojo zelenjavo, sadje, začimbe. Okrasite okenske police z lončnicami začimb, na balkonu si umislite vertikalni vrtiček, najemite si delček zemlje. Naredite prvi korak ... k zemlji.
Vedno več nas je, ki si želimo imeti delček svoje zemlje, na katerem lahko posadimo svoje najljubše, najuporabnejše zelenje, takšno, ki zraste iz zemlje brez škropiv in umetnih gnojil.
Če imate ob hiši košček zemlje, bodite srečni in ga izkoristite. Uredite si vrt, ki vam bo v veselje. Posadite zelenjavo, ki jo imate najraje, najlepše cvetice, ki vam bodo polepšale dan, najbolj sočno sadje. Naj bo to prostor, kjer se lahko sprostite in najdete svoj mir. Če nimate vrta, bo tudi balkon zadosti, saj ne potrebujete veliko, da se obkrožite z zelenjem. Za vrtiček na balkonu vam ni treba v trgovino po nove posode za zemljo; pobrskajte po kleti, obiščite bolšji trg ali preko Facebook omrežja povprašajte, ali ima kdo od vaših 'prijateljev' kaj uporabnega za reciklažo. Zemljo lahko vsujete tudi v stare lesene gajbice, kositrna vedra ali uporabite staro posodo za pranje perila. Vdahnite jim novo življenje in vanje posadite sadike ali posejte seme. Zanimiva bo tudi stara kositrna zalivalka, iz katere z neverjetno hitrostjo klije in se šopiri origano ali čisto navadna, a še kako koristna kopriva.
Če radi ustvarjate in vas delo z rokami sprošča, naredite gredico iz starih euro palet (k 'eko akciji' povabite tudi prijateljico), obložite jo s plastično folijo in na določenih delih preluknjajte. Zaščitila bo les in zadrževala vlago. Na dno položite posušene veje, če je mogoče, malo gline, in šele nato posujte zemljo. Kakšna bo velikost gredic, je odvisno od vas, globina pa mora biti vsaj od 30 do 50 cm. Kako malo je potrebno, da je rastlina sposobna obroditi sadove! Tak vrt vam ne bo nudil preživetja, temveč užitek.
Če imate zelo majhen balkon, lahko na njem naredite vertikalni vrt na leseni ali kovinski polici ali odprti omari, na katero zlagate različne lončnice s posejano zelenjavo in začimbami. Tudi če posadite samo travo, bo njena zelena barva delovala pomirjujoče. Za vertikalni vrt je v vrtnih centrih mogoče dobiti tudi posebne viseče posode. Sensa pa se najbolj navdušuje nad funkcionalnimi in lepimi žepki iz filca – vlaknine, ki diha, zato rastline v dobro prezračeni zemlji bolje uspevajo. Več o tem si preberite na www.florideja.com.
Kaj saditi, to je zdaj vprašanje. Odgovor: vse, kar uspeva pri nas, kar si želite pridelati in kar ustreza ambientu in vašim prostorskim zmožnostim. Bolj kot velikost gredice je pomembno pravilno komplementarno sajenje, pri kakršnem se rastline dopolnjujejo med seboj. Tudi če imate velik vrt, njivo ali sadovnjak, je dobro, da prijateljske rastline posadite drugo poleg druge, da se dopolnjujejo.
Med rastlinami obstajajo t.i. 'jemalke', ki iz tal srkajo največ energije in hranljivih snovi, to so koruza, paradižnik, solata, zelje, cvetača, zelena, koleraba, kumare, špinača, bučke. V njihovo bližino posadimo rastline 'dajalke', ki zemlji povrnejo odvzeto hrano, energijo. Te rastline so grah, fižol, večina stročnic in detelja. Zelenjava, ki zemlji jemlje energijo, vendar manj kot prej našteta zelenjava, je vsa zelenjava, pri kateri so najbolj užitni gomolji (korenje, pesa, repa, redkev, krompir). Ta se sadi po 'jemalcih' in pred 'dajalci'.
Prijateljska setev pomeni, da semena posejemo drugo zraven drugega. Prva naj bodo takšna, ki dozorijo zelo zgodaj, druga pa tista, ki zelo pozno. Tako se, ko poberemo plodove, hitro rastoče rastline (ki zdaj ne potrebuje več hranljivih snovi), druga počasnejša rastlina začne hitreje razvijati, saj dobi več prostora in hranljivih snovi. Primer: poleg paradižnika, ki dokaj hitro dozori, je smiselno posejati korenje ali redkev, da bo njuna rast čim bolj optimalna in hitra. Obstajajo tudi univerzalne rastline, ki delujejo dobro v vseh okoliščinah. Melisa privlači čebele, majaron, origano in kopriva pomagajo sosednjim rastlinam, da so odpornejše, bazilika odganja insekte, sivka pa listne uši. Polži ne marajo žajblja in materine dušice, česen, posajen med jagodami, varuje pred plesnijo, kamilica pa izboljšuje tla. Vsestransko koristna za sadje in zelenjavo je tudi kapucinka, ki ščiti pred insekti in rastlinskimi ušmi. Kralj, kot ga imenujejo predelovalci organskih rastlin, pa je nedvomno ognjič, ki učinkovito odbija celo parazite.
Na robu vrta je dobro posaditi rastline, ki odganjajo parazite. To so bazilika, melisa in narcise, na robu gredic pa bo vsestransko koristen rman, ki ga lahko posadite skupaj z drugimi začimbami, s čimer boste pospešili nastajanje esencialnih olj.
Če se ne odločite za klasično vrtnarjenje, lahko svoj balkon spremenite v pisano deželo barv in vonjav. Poleg cvetja v lončnice posadite različne začimbe, kot so bazilika, meta, origano, timijan, melisa, rožmarin, sivka in žajbelj – odvisno od tega, koliko prostora imate na voljo. Ste vedeli, da je jutro najboljši čas za obiranje in trganje začimb, ker je takrat v rastlinah največja koncentracija eteričnih olj?
Pravila, kako saditi začimbe, ni. Po navadi so aromatične rastline, kot so različne rože, najbolj dobrodošle med sadjem in zelenjavo.
Če kupujete rastline (flancati), bodite pozorni na to, ali so korenine rastline že zamrežile spodnji del lončka. To pomeni, da je imela rastlina premalo prostora za dober razvoj. Če so listi na dnu rastline rumenkasti, ni nič narobe, če pa so rumeni proti vrhu, je to znak, da rastlina ne bo več rasla.
Če so se na začimbah pojavile listne uši ali kak drug podoben problem, se jih poskusite znebiti z organskimi sredstvi, npr. z mešanico vode in mleka, ali pa jih škropite z vodo, v kateri ste namakali koprive ali jajčne lupine.
Ker ste večni raziskovalec, na balkonu posadite sadje, zelenjavo ali celo eksotične rastline, na katerih morda ne bo dozorel tako sladek sadež kot v sadovnjaku, bo pa zanimivo opazovati rast nove rastline. Ingver, mango ali liči imajo povsem drugačne liste, kot smo jih vajeni pri nas, in zanimivo je videti, od kod pride sadje, ki ga kupimo v trgovini. Shranite koščico manga ali avokada, zavijte jo v vlažno papirnato brisačo, nato vse skupaj dajte za nekaj dni v plastično vrečko. Ko bo iz koščice vzklila rastlina, jo posadite v zemljo. Pri ingverju se vam je zagotovo že kdaj zgodilo, da ga niste takoj porabili in je pognala nova korenina. Iz te korenine vzklijejo steblo in lepi listi, če ga daste v zemljo. Najpogostejše sadne lončnice pri nas so jagode, ki dobro uspevajo, njihove plodove boste lahko uživali od maja do pozne jeseni. Potrebujejo le veliko vode, kar pa lahko rešite tako, da posteljete slamo, ki bo zadrževala vlago.
V svoje improvizirane gredice posadite česen: potisnite ga nekaj centimetrov v zemljo, obrnjenega tako, da oster vrh gleda navzgor. Hvaležno za vzgojo je tudi korenje, ki ga lahko posejete in pobirate vse leto. Vsake toliko ga malo pognojite s kompostom, pa bo uspevalo zelo dobro. Če si želite imeti lep balkon, si umislite lončnico z grmom maline ali ribeza. Skorajda nujen na vašem balkonu pa je peteršilj: če mu boste rezali zunanje liste, bo znotraj sproti delal nove.
Proti parazitom v svojem organskem vrtu se borite – organsko! Naravna škropiva res niso tako trdovratna in hitra kot kemična, a vredno je poskusiti in se truditi, predvsem če imate vrtiček za svoj lasten užitek.
Vsak vrt ima svoje prijatelje, pa tudi sovražnike. Prijatelji so npr. ose, čebele, pikapolonice, ki so vedno lačne, ko zagledajo rastlinske uši. Tudi pajki, strigalice, ježi in krti se hranijo z žuželkami in čistijo vrt. En od največjih sovražnikov pa so polži. Znebimo se jih lahko s posipavanjem pepela ali z mešanico kave in vode, ki jo škropimo po rastlinah. Proti listnim ušem je dober domač pripravek iz kopriv, ki jih za en dan namočite v vodo in nato s to vodo škropite rastline.
Kar je vzeto iz zemlje, naj gre nazaj v zemljo. Organske odpadke lahko uporabite kot gnojilo za svoj vrtiček. Od biorazgradljivih odpadkov nastanejo pomembne sestavine, ki izboljšajo strukturo zemlje in jo hranijo, zadržujejo vlago ali celo odganjajo škodljivce. Če nimate velikega vrta in prostora za kompostiranje, bo za balkon ali zeleni atrij poskrbel slovenski proizvod Organko, ki ga lahko kupite in si več o njem preberete na www.organko.si.
Kar koli boste sadili in počeli v svojem zelenem kotičku, počnite z ljubeznijo; veselite se plodov, uživajte, ko obdelujete zemljo, bodite v stiku z njo in sami s seboj. In zasadite si tiste rastline, ki jih imate radi. Vrt imejte iz ljubezni, ne iz nuje.
Ne glede na to, ali vrtnarite na okenskih policah, balkonu ali vrtu, svoje misli in vprašanja delite z drugimi. Vse več ljudi se povezuje preko spletnih omrežji, kjer si izmenjujejo izkušnje in koristne informacije.
- Veliko koristnih informacij najdete tudi na spletu.: www.pridelaj.si, www.naredivrt.si ali poiščite kakšno dobro idejo na www.pinterest.com, vtipkajte 'diy (naredi sam) garden (vrt)' in dobri boste za nekaj ur, ker idej kar ni konec in vas vlečejo, da bi se jih lotili tudi sami.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
