Kurent, eden najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih likov, ni le barvita figura iz karnevalskih povork, temveč globoko zakoreninjen simbol slovenske kulturne in etnografske dediščine, opozarjajo poznavalci tradicije.
Kurenti oziroma koranti so tradicionalni etnografski liki, značilni predvsem za območja Ptuja, Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Po ljudskem izročilu z glasnim zvonjenjem in značilnim poskakovanjem odganjajo zimo ter v domove kličejo pomlad, srečo in dobro letino.
»Kurent nikoli ni bil in nikoli ne bo karnevalska maska«
Kot poudarja Aleš Ivančič iz Zveze društev kurentov, kurent ni zgolj pustna preobleka, temveč lik z jasno določenim poslanstvom, ki se prenaša iz roda v rod.
»Kurent nikoli ni bil in nikoli ne bo karnevalska maska,« opozarja Ivančič. Po njegovih besedah je v 80. letih prejšnjega stoletja prišlo do porasta tako imenovanih »kurentov kot mask«, pri katerih pa se pogosto izgublja razumevanje izvornega pomena in obredne vloge kurenta.
Po tradiciji so kurenti veljali za močne, skoraj mistične like, ki simbolno preganjajo zimo in prinašajo novo življenjsko energijo. Njihovo zvonjenje naj bi imelo poseben pomen — z njim naj bi prebujali naravo ter v skupnost vnašali blaginjo in srečo.
Pomen kurenta presega lokalne okvire: leta 2017 so bili obhodi kurentov vpisani na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar potrjuje njihovo izjemno vrednost za slovensko in svetovno kulturno izročilo.
Tradicija med ohranjanjem in sodobnimi interpretacijami
V preteklosti so kurenti po strogih pravilih opravljali obhode le v določenem obdobju — od svečnice do pepelnice. Vlogo so tradicionalno prevzemali moški, saj je kostum s težkimi zvonci in opravo zahteval precejšnjo telesno moč.
Danes se kurenti pojavljajo tudi v mestnih povorkah in na številnih prireditvah, ki privabljajo domače in tuje obiskovalce. Tradicionalna praksa se tako prepleta s sodobnimi interpretacijami pustovanja, ob tem pa si nosilci izročila prizadevajo ohraniti njen prvotni pomen.
Kurent ostaja ena najbolj ikoničnih tradicionalnih figur Slovenije — simbol naravnega cikla, prehoda iz zime v pomlad ter bogate kulturne dediščine. Za mnoge ni le pustna atrakcija, temveč pomemben del identitete, ki povezuje skupnost in ohranja spomin na starodavne običaje.
