Preberite si ta krasen pogovor med človekom in ljubeznijo.
Ljubezen: Česa se tako bojiš?
Človek: Ne zaupam ljubezni.
Ljubezen: Ne zaupaš mi.
Človek: Ne. Boli, če ti zaupam. Vsakič, ko se odprem, da bi ti zaupal, sem prizadet. Včasih te sovražim. Potem sovražim sebe. Sovražim to. Pretežko je in sem na tleh, ker vem, da bi ti moral zaupati, ampak ti enostavno ne morem.
Ljubezen: Vidim. Tvoje srce je zlomljeno.
Človek: Ja. Vendar te res potrebujem.
Ljubezen: Naj ti pošljem malo ljubezni.
Človek: Ne, nikar, ne zaupam ti.
Ljubezen: Tako težko ti je, ker tako zelo hrepeniš po nečem, a temu ne zaupaš.
Človek: Nisem razmišljal na ta način.
Ljubezen: Seveda ne. Zidove okoli svojega srca si zamenjal z ljubeznijo, a to mene ohranja zunaj zidov. Veš, stvari, ki so te prizadele, niso bile ljubezen. To je bila bolečina, bolečina, ki ni bila ljubljena... Bolečina, ki se prenaša iz roda v rod, bolečina, ki je nastala zaradi travm, ran ali nezavednih ciklov, ki so zamenjani z ljubeznijo, ker se zgodijo v povezavi z drugimi ljudmi, do katerih čutimo ljubezen.
Človek: Da.
Ljubezen: Boli pomanjkanje ljubezni, pomanjkanju ljubezni ne zaupaš. Vendar si to zamešal z ljubeznijo, povezanostjo in pripadnostjo.
Človek: Oh.
Ljubezen: Ko odpreš svoje srce, vse stvari, ki niso ljubezen, pridejo na plan, ker se vse te stvari končno lahko pozdravijo, ko sem jaz tam.
Človek: Oh...
Ljubezen: Moraš mi odpustiti. Nisem te prizadela, te stvari, ki so ti povzročile bolečino, niso bile ljubezen. Bolečino je povzročilo to, da me ni bilo tam. Če mi oprostiš, lahko začneš opuščati preteklost in bolečino... Potem boš videl, da sem nekaj povsem drugega.
Človek: Ampak, kako naj to naredim?
Ljubezen: Ko praviš, da mi ne zaupaš, se spomni, da je to bolečina ali travma, ki ji ne zaupaš. Gre za ljubezen zamešano z bolečino, strahom, sramom ali žalostjo. To so kraji, kamor me lahko pelješ, da te naučim, kako ljubiti tam.
Bojevnik ljubezni ima pogum, da se postavi na robove srca, na zidove pomanjkanje zaupanja in tam pogumno stoji ter se zaveda, da tam ni svoboden. Tam ne zaupa. Tam ne zna ljubiti. Tam lahko jočeš, jaz pa pridem in te pomagam naučiti poti. Tega ne moreš ugotoviti brez mene. Brez mene bo samo še več bolečine.
Človek: Mmm... Bom naredil to. Kje naj začnemo?
Ljubezen: Tukaj. Takoj zdaj. Na tem mestu. Ni iskanja, ampak tukaj, v tvojem joku zaradi nezaupanja. Točno tukaj. Imejmo te radi. Ni ti treba zaupati, da bi bil ljubljen. Nič ti ni treba storiti. Dejansko je to, da si iskren, da mi ne zaupaš, ljubezen, in žalost, ki pada skozi solze, tudi to je ljubezen.
Človek: Ljubim te.
Ljubezen: Tudi jaz te ljubim.
Vir: Dr. Mia Hetényi
- Preberite si še: Kaj sporoča duša, ki se pripravlja prevzeti fizično telo, staršem?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
