Zdravi odnosi bi nam morali dajati občutek varnosti, podpore in sprejetosti. Eden od znakov, da odnos morda ni takšen, pa je lahko tudi način, kako se druga oseba vede med konfliktom.
Ljudje z malo samorefleksije pogosto težko prepoznajo svoj delež odgovornosti za težave. Med prepiri se zato zatekajo k vedenjem, ki otežujejo iskreno komunikacijo in reševanje sporov.
Psihologi opozarjajo, da se takšni vzorci pogosto pojavijo pri ljudeh, ki težko pogledajo vase in se soočijo z lastnimi pomanjkljivostmi.
1. Igrajo žrtev, tudi kadar so v privilegiranem položaju
Skoraj vsak pozna nekoga, ki v vsaki situaciji najde način, da postane žrtev.
Takšna oseba lahko na primer zmanjšuje izkušnjo nekoga, ki se je soočal z resničnimi težavami, tako da jo primerja s svojimi precej manj zahtevnimi okoliščinami. Namesto da bi pokazala razumevanje za drugo osebo, poskuša pozornost preusmeriti nase.
V prepiru se zato pogosto zgodi, da pogovor ni več osredotočen na dejanski problem, ampak na njihovo domnevno trpljenje.
2. Njihovo razpoloženje se hitro spreminja
V enem trenutku so lahko mirni, razumevajoči in celo opravičujoči, že naslednji trenutek pa postanejo žaljivi, napadalni ali osebni. Lahko vas pohvalijo, se opravičijo in nato nekaj minut pozneje ponovno napadejo.
Takšno vedenje pogosto kaže na poskus nadzorovanja poteka pogovora. Zaradi hitrih sprememb razpoloženja druga oseba težko ve, pri čem sploh je.
3. Ves čas pokroviteljsko govorijo z vami
Takšni ljudje pogosto ohranjajo navidezno mirnost in hladnokrvnost, kar jim pomaga ustvariti vtis, da imajo situacijo pod nadzorom. Toda ta mirnost ni vedno znak zrelosti. Včasih jo uporabijo zato, da sogovornika omalovažujejo, mu pridigajo ali ga obravnavajo kot manj inteligentnega. Namesto enakovrednega pogovora ustvarijo odnos nadrejenega in podrejenega.
4. Nikoli ne priznajo svoje napake
Ena najpogostejših značilnosti ljudi z malo samorefleksije je nezmožnost prevzemanja odgovornosti.
Ko naredijo napako, skoraj vedno najdejo nekoga drugega, ki je kriv. Če se odnos zaplete, je kriv partner. Če pride do konflikta v službi, so krivi sodelavci. Njihove besede in dejanja pogosto niso usklajeni, vendar tega ne priznajo.
Kot poudarja strokovnjakinja za odnose dr. Margaret Paul, ljudje, ki za vse krivijo druge, pogosto niso pripravljeni poslušati razumnih argumentov. Konflikt jim je bližje kot iskrena ranljivost, saj jih je strah, da bi bili zares videni in zavrnjeni.
5. Svoje lastnosti projicirajo na vas
V najbolj vročih prepirih lahko začnejo sogovorniku pripisovati prav tiste lastnosti, ki jih sami najtežje sprejemajo pri sebi.
Če so sami manipulativni, bodo drugega obtožili manipulacije. Če sami težko nadzorujejo jezo, bodo trdili, da je problem v drugi osebi.
Psihologi temu pravijo projekcija – obrambni mehanizem, pri katerem posameznik svoje neprijetne občutke ali vedenja pripiše nekomu drugemu.
Zaradi tega so takšni prepiri pogosto zelo naporni, saj se človek znajde v položaju, ko se mora braniti pred očitki, ki v resnici ne pripadajo njemu.
Zakaj je samorefleksija tako pomembna?
Samorefleksija ne pomeni popolnosti. Pomeni pripravljenost, da občasno pogledamo vase in si priznamo, da smo tudi sami zmotljivi. Ljudje, ki znajo prevzeti odgovornost za svoje napake, poslušati druga mnenja in priznati lastne pomanjkljivosti, običajno lažje gradijo zdrave odnose.
Kadar pa nekdo vedno igra žrtev, zavrača odgovornost in vse svoje težave pripisuje drugim, prepiri redko vodijo do rešitve. V takšnih situacijah je koristno ohraniti mir in se spomniti, da lahko v resnici nadzorujemo le svoje odzive – ne pa vedenja drugih ljudi.
Vir: yourtango.com
