Ljudje v naravo ne hodijo več zaradi miru... Ali pač?

Čudovito je, da vedno več ljudi potuje in raziskuje naravne znamenitosti. A veliko krajev se danes sooča s težavo preobremenjenosti.

Ko narava postane preobremenjena (ti. »overtourism«), ni sposobna več omogočati pozitivne izkušnje – ni več miru, tišine, divjine in neokrnjenosti.

Prišli smo tako daleč, da tudi na Mount Everestu vsako leto poberejo na stotine kilogramov smeti.

Everest Clean-up Campaign 2019

Z velikimi težavami se srečujejo tudi v nacionalnih parkih v ZDA. Tik pred sončnim vzhodom maširajo množice iz celega sveta proti razgledni točki Horseshoe Bend (kjer reka Kolorado naredi znameniti U zavoj). Na robu klifa so turisti vseh ras in starosti, a vsem je skupna ena stvar – vsi imajo v roki telefon, opisuje časnik the Guardian.

A Horseshoe band je bil še ne tako dolgo nazaj osamljen kraj. Domačini se spominjajo, da so bili nekoč edini obiskovalci tega danes svetovno znanega kraja. Odkar obstajajo pametni telefoni, se je vse spremenilo, pravijo domačini.

Tedenski horoskop (od 22. do 28. 4.): Koga čaka najboljši teden

Gre za primer, ko naravna znamenitost postane #instagramfamous oz. #instagramslavna. Nekoč je kraj imel nekaj tisoč obiskovalcev letno. Leta 2010 (ko se je pojavil Instagram) je številka zrasla na 100.000 obiskovalcev. Leta 2015 naj bi ta kraj obiskalo približno 750.000 turistov. V letu 2018 pa je omejeno znamenitost obiskalo kar 2 milijona ljudi. S tako veliko maso turistov je prišlo tudi do številnih nesreč, tudi smrtnih (padci s klifa ipd.).

Odgovorni v nacionalnih parkih pravijo, da so glavni razlog za porast obiska prav družbeni mediji. Ljudje v naravo ne hodijo več zaradi miru, pač pa zaradi ikoničnih fotografij.

Tehnologija, uspešen marketing in internacionalni turizem so ustvarili mase turistov, kakršnih svet doslej še ni videl.

Ponekod se še dodatno trudijo za modernizacijo narave. V Yosemite parku so postavili že več stolpov, ki omogočajo wi-fi povezavo v parku. Tam lahko najdete tudi Starbucks kafiče. Upravičeno nekateri pravijo, da se narava spreminja v Disneyland. S tem pa se spreminja tudi način, kako ljudje gledajo oz. dojemajo naravo.

Nekateri težave s preobremenjenostjo rešujejo tako, da je potrebno obisk nacionalnega parka oz. parkirišče rezervirati vnaprej. S tem zmanjšujejo obisk oz. so povzročili, da ljudje obiskujejo park skozi celo leto, ne le v glavni poletni sezoni.

Znan zgodovinski kraj Machu Picchu v Peruju ima sedaj omejitve. Naenkrat ga lahko obišče samo 16 ljudi v omejenem času. Turisti lahko hodijo le po označeni poti.

Tudi v Sloveniji se številni kraji srečujejo s preobremenjenostjo. Najbolj znane planinske poti so v poletni sezoni polne pohodnikov, visokogorske ceste zabasane z avtomobili in fotogenične naravne znamenitosti polne »selfie« obiskovalcev. Zgoščen promet. Prometne nesreče. Pomanjkanje parkirišč. Pomanjkanje nastanitev. Kampiranje na črno. Divji motoristi. Droni. Toaletni papir za vsakim drevesom. Vrečke smeti. Ljudje namazani s sončnimi kremami se kopajo v Soči in jezerih. Vse to nosi svoje posledice. Kvaliteta obiska narave pada.

Na Mangrtsko sedlo in na Vršič se v poletnih mesecih hkrati prebijajo kolone kolesarjev, motoristov in avtomobilov, vsi se razburjanjo eden na drugega. Kletvice letijo sem in tja. Namen obiska narave naj bi bila sprostitev in pomiritev...

Bi bilo potrebno omejiti število vozil čez Vršič? Ali vsaj število motoristov? Oprostite izjeme, a večina motoristov se pripelje na prelaze, ustavi motor, naredi fotografijo in gre naprej. Pri nekaterih smo letos opazili, da si vzamejo čas še za drona, ki ga seveda ni dovoljeno uporabljati v Triglavskem narodnem parku. Motoristi običajno niso pohodniki. Čez dolino Trento pogosto drvijo z neprilagojeno hitrostjo, zaradi česar je bilo letos veliko prometnih nesreč s smrtnimi izidi. Ne uživajo v miru in tišini. Odganjajo pa tiste turiste, ki so prišli po mir in tišino. Te bodo naslednjič izbrali raje kak drug kraj. In tako izgubljamo "kakovostne" turiste, ki v dolini ostajajo dlje časa z namenom mirnega uživanja v naravi.

Kot da posegov v izgled narave ni dovolj, obiskovalci še vneto postavljajo možicle (zlagajo kamen na kamen) povsod. Ljudje dobesedno »rinejo« tja, kamor ni potrebno. Tako je dekle na izviru Soče dobilo v glavo velik kamen, saj se je italijanski motorist, s kavbojskimi čevlji in z usnjenimi hlačami, odločil splezati po skalah nad izvir. Tisti kamen bi ji lahko razbil glavo.

Se sploh znamo obnašati v naravi? Veliko ljudi žal ne.

Pojavijo se številna vprašanja: kako naj bi izgledali narodni parki v moderni dobi? Ali narava resnično premore neomejeno število obiskovalcev? Je rešitev v pobiranju taks, dvigovanju cen, omejevanju vstopa?

Nekoč skriti kotički so sedaj glavne atrakcije na Instagramu. Ko sem bila še otrok in smo hodili v Kranjsko Goro, je zelo malo ljudi poznalo Slemenovo špico, pa Zelence... Danes jih poznajo skoraj vsi oz. imajo vsi vsaj kakšno fotografijo omenjenih krajev na Instagramu. No, pa saj spodbujamo ljudi, da začnejo raziskovati in spoznavati svojo deželo, kajne?!

V sklopu iniciative "Leave No Trace" (ne puščaj sledi) pa poudarjajo naj ljudje na Intagram fotografijah ne označujejo natančne lokacije fotografije.

Najbolj pomembno pa je, da se ljudi vzpodbudi, da se ustavijo in premislijo, kaj počnejo in zakaj to počnejo. Zakaj bodo obiskali določen kraj?

Gremo v naravo zaradi sebe in po sprostitev? Ali zato, da bomo imeli novo fotografijo? Se znamo obnašati odgovorno in spoštljivo?

V nacionalnih parkih v ZDA pride v boju za parkirna mesta velikokrat do pretepov na parkiriščih. Upajmo, da ne bomo prišli tako daleč.

Tudi v gostinstvu opažajo, da se turisti vsako leto slabše (manj spoštljivo) obnašajo.

Pločevinke od piva so tako ali tako povsod. Potem najdeš tudi lastnike psov, ki poberejo pasji iztrebek, ga zavijejo v plastično vrečko in vrečko odvržejo v naravo?

Gorski reševalci imajo ogromno dela zaradi neprimerno pripravljenih pohodnikov. Mladi fantje so v lanskem letu v mestnih supergah in s torbico okoli pasu maširali po zahtevni poti čez Plemenice. V snegu so bohinjski reševalci nedavno reševali tujega pohodnika v športnih copatih in trenirki, ki se je tako oblečen odpravil v snežnih razmerah na Triglav. Kako obiskovalce informirati, da Triglavski narodni park ni urbani mestni park?

Kmalu bo preteklo dve leti odkar živim v (zame) najlepši dolini; v dolini reke Soče. Kot pravijo; kjer se stikata konec sveta in začetek raja. Živeti tukaj je poseben dar in hkrati izziv. Bovec je odlična izhodiščna točka za vstop v gorski svet, kar je tudi razlog, da živim tukaj. Moji najljubši meseci so spomladi in jeseni. Poletje pa malo manj; zaradi turistov, gneče v trgovini, gneče na cesti, gneče ob Soči...

Ko pride jesen, se narava tukaj končno odpočije. Domačini gredo lahko brez težav v trgovino po kruh in se normalno vozijo po cestah. A večina lahko kruh in gorivo kupi ravno v zahvalo turizmu v poletnih mesecih.

Alpe so bile nekoč simbol trde resničnosti in revščine. Z razvojem turizma pa so domačini v odročnih alpskih krajih dobili nove razvojne možnosti. Turizem prinaša službe in denar, prinaša možnosti, da ljudje lahko (pre)živijo. Hkrati pa lahko tudi slabo vpliva na okolico, v kateri živijo.

Kje je rešitev tega dvoreznega meča? Kaj pomeni »odgovoren« ali »trajnostni« turizem?

Kako preprečiti, da bi z obiskovanjem narave razvrednotili tisto, kar ljubimo? Z omejitvami, infrastrukturo, cenami, informiranjem, vzgojo...?

Kako razporediti turiste? Je rešitev v tem, da se sezona razširi in se spodbuja, da turisti prihajajo tudi v drugih mesecih, ne zgolj v »glavni« sezoni (julij, avgust)?

Vemo, da človek nujno potrebuje preživljati čas v naravi, če želi preživeti oz. živeti zdravo in srečno življenje. Saj smo vendar del narave. Nagovarjamo ljudi, da se gibajo ter dihajo svež zrak. Hkrati pa se srečujemo z omenjenimi težavami, ki jih prinesejo mase ljudi.

Sama odgovora na vsa ta zahtevna vprašanja nimam. Verjamem tudi, da povsem enostavnih odgovorov ni. Zagotovo pa lahko vsakdo pri sebi najde kakšno rešitev in se vsaj potrudi, da obiskuje naravo kar se da z jasnim zavedanjem, kaj počne.

Veselimo pa se okrogle mize prav na to tematiko; z naslovom Pre turizem in športi v naravi, ki je na sporedu v nedeljo 29. decembra z začetkom ob 17. uri v sklopu festivala BOFF v Bovcu.

Razpravo bo vodil Jernej Stritih (Stritih svetovanje za trajnostni razvoj). V pogovoru o preobremejenosti narave in infrastrukture z obiskom turistov bodo sodelovali Janko Humar (Turizem Dolina Soče), Miša Novak (ALOHAS, Trajnostne rešitve v turizmu), Jan Klavora (Tovarna trajnostnega turizma Good place) in Matej Ogrin (CIPRA Slovenija). Tej temi je posvečena tudi grafična podoba letošnjega festivala, katere avtor je Dalibor Kazija.