Deliti resnico ali jo zadržati zase? Ko pride do ločitve zaradi varanja, se starši znajdejo pred težkim vprašanjem: naj to povedo otrokom ali ne? Odgovor ni enoznačen, a strokovnjaki svetujejo, naj bo iskrenost preprosta, brez podrobnosti in vedno prežeta z zagotovilom, da otrok ni kriv.
Ključne ugotovitve
- Ni enega samega pravila, ali otrokom povedati, da je bil razlog za ločitev nezvestoba.
- Če se odločite deliti resnico, ostanite pri bistvu – brez podrobnosti in obtoževanja. Otrok naj vedno začuti, da je ljubljen in varen.
- Terapija je lahko v veliko pomoč tako staršem kot otrokom.
Otroci in ločitev
Ločitev je za otroke vedno prelomnica, tudi če se dolgoročno izkaže kot prava odločitev za družino.
»Nekateri otroci ob ločitvi začutijo celo olajšanje, spet drugi so popolnoma pretreseni,« pravi terapevtka Caitlin Severin.
Ko pride do nezvestobe, se situacija še bolj zaplete. Otroci se pogosto borijo z občutki izdaje, nezaupanja ali celo zvestobe do enega od staršev. Pri starejših otrocih se lahko to odrazi v njihovih odnosih z vrstniki ali partnerji. Mlajši pa sicer morda ne razumejo vsebine, a hitro zaznajo napetost, molk in skrite obtožbe.
Povedati ali zamolčati?
Odločitev je odvisna od otrokove starosti, čustvene zrelosti ter odnosa med vama in bivšim partnerjem.
»Gre za eno najpogostejših vprašanj staršev v takih situacijah,« pravi terapevtka Aja Chavez.
Mlajši otroci: podrobnosti ne potrebujejo, da bi se počutili varne in ljubljene.
Najstniki: pogosto že slutijo, da se dogaja nekaj več, zato jim lahko koristi iskren, a preprost pogovor.
Prednosti delitve (če je prilagojena starosti): otrok dobi občutek iskrenosti in razume, da njegova zmeda ni neutemeljena.
Slabosti: če resnico delimo iz jeze ali da bi prevalili krivdo, otrok lahko začuti, da mora izbrati stran ali nositi breme, ki ni njegovo.
Kako se pripraviti na pogovor
Preden spregovorite, si vzemite čas, da se umirite in razmislite. Severin svetuje:
- Pogovor začnite v mirnem razpoloženju.
- Če je mogoče, se prej uskladite z bivšim partnerjem.
- Odgovarjajte preprosto in iskreno.
- Vedno poudarite, da ločitev ni otrokova krivda.
- Bodite pripravljeni poslušati in sprejeti njegova čustva.
Chavez dodaja:
- Najprej poudarite, da gre za odločitve odraslih. Otrok nima nič s tem.
- Govorite jasno in razumljivo.
- Če omenite varanje, povejte bistvo, ne podrobnosti. Primer: »Med nama je prišlo do izgube zaupanja, zato sva se odločila, da se razideva. To je najina odločitev, ti pa nisi nič kriv in tega ne bi mogel spremeniti.«
Česa ne reči
- Ne razkrivajte imen, okoliščin ali dolžine varanja – otroci teh informacij ne potrebujejo.
- Ne očrnite bivšega partnerja. Čeprav se morda zdi upravičeno, otroku to prinese le zmedo in občutek razklanosti.
- Vedno znova poudarite: »Ljubljen si, varen si, in nisi odgovoren za to.«
Kako podpreti otroka po ločitvi
Ločitev otroku prinese veliko sprememb. Da mu bo lažje, Chavez svetuje:
- Bodite dosledno prisotni in dostopni.
- Ohranjajte rutino.
- Naj otrok izrazi svoja čustva – tudi jezo ali žalost, usmerjeno proti vam.
- Dajte mu vedeti, da so vsi »občutki« normalni.
- Pri mlajših otrocih lahko pomaga tudi t. i. prehodni predmet – najljubša igrača ali plišasta žival, ki jo nosijo s sabo med enim in drugim domom.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če otrok dlje časa kaže znake stiske – umik, agresijo, težave v šoli, motnje spanja ali hranjenja – je dobro poiskati pomoč terapevta.
»Nevtralna oseba lahko otroku ponudi varen prostor, kjer si uredi svet,« pravi Chavez.
Otroci ločitev vedno doživljajo globoko, način, kako jim starši predstavijo situacijo, pa močno vpliva na njihovo okrevanje. Pri vprašanju nezvestobe se držite načela: manj je več. Povejte resnico v meri, ki jo otrok zmore, nikoli pa ne pozabite poudariti, da je ljubljen, varen in da ostajate ob njem.
Vir: verywellmind.com
