Ta zapis o mačkah bodo razumeli vsi, ki so v svojem domu namenili pomembno mesto tudi tem čudovitim živalim. Ste med njimi?
Moje mačke živijo tukaj. In tukaj bodo ostale. Ne maraš živali? Potem pojdi raje drugam. Mačke blagoslavljajo moj dom in prostor s svojo tiho prisotnostjo, z milino svojih gibov, s pogledom, ki prodre globlje kot marsikatera človeška beseda. To je njihov dom. To je njihov kraj.
Pozdravile te bodo z radovednim pogledom. Morda bodo previdno pristopile in ovohale tvoje čevlje. Pri meni boš na stolu našel dlake. Ti gre to na živce? Potem nisi moj gost. Pojdi raje drugam.
Praskajo, predejo, plezajo po stenah. Zganjajo svoje rituale, imajo svoja pravila. Ljubijo me bolj, kot lahko povedo besede.
Njihovo predenje me zdravi. Ko sem žalostna, čutijo mojo žalost. Ko sem vesela, delijo moje veselje. Njihovi brki se rahlo premikajo, njihove oči svetijo v temi kot luči razumevanja. Prinašajo mi tolažbo – podnevi in ponoči.
Zato ti povem še enkrat, in to brez opravičevanja:
»Pridi k meni,«
ampak vedeti moraš: Moje mačke živijo tukaj. In tukaj bodo ostale.
Ne maraš mačk? Pojdi svojo pot.
One prinašajo nekaj, česar ljudje pogosto ne znajo dati – tišino, ki ne boli.
Toplino brez zahtev. Prisotnost brez mask. One so čar, ki ostaja, tudi ko vse drugo odide. In na koncu koncev – to je njihov varen dom. Njihov svet. Njihov kraj.
Preirejeno po Feral Cat Project
