Raziskovalci menijo, da mačja ravnodušnost izvira iz njihove evolucijske zgodovine, dolge 9.000 let.
Nova raziskava je pokazala, da mačke prepoznajo glas svojega lastnika, vendar se nanj preprosto ne odzovejo. Raziskovalci na Japonskem so izvedli poskuse z dvajsetimi hišnimi mačkami. Predvajali so posnetke, na katerih so lastniki v "mačjem jeziku" klicali svoje mačke, pa tudi posnetke treh neznancev, ki so uporabljali enake besede.
Da bi izmerili odziv mačk, so raziskovalci opazovali, kako pogosto so mačke premaknile glavo, rep, tace ali ušesa, ali so mijavkale ali razširile zenice. Čeprav so se mačke odzvale precej bolj na glas lastnika kot na glas tujcev, se niso v nobenem primeru premaknile, so ugotovili raziskovalci.
- Preberite si še: Mačka, ki je vedela, da se bo Titanik potopil
Kot pojasnjuje The Independent, avtorji menijo, da mačja ravnodušnost izvira iz njihove evolucijske zgodovine:
Ko so se razvijale prve družbe s kmetijstvom, so se mačke začele zadrževati ob ljudeh zaradi lova na glodalce, ki so privlačili zaloge žita. Po besedah avtorjev so se dejansko "samo-domestificirale".
»Zgodovinsko gledano mačke, za razliko od psov, niso bile udomačene, da bi ubogale človeške ukaze. Namesto tega se zdi, da same prevzemajo pobudo v interakciji z ljudmi.« To je v nasprotju z zgodovino psov in ljudi, kjer so bili psi vzrejeni tisoče let, da bi se odzivali na ukaze in povelja. Mačke se, kot kaže, tega niso nikoli potrebovale naučiti.
Čeprav avtorji zaključujejo, da »so vedenjski vidiki mačk, ki povzročajo navezanost njihovih lastnikov nanje, še vedno nejasni,« bodo verjetno potrebovali le hiter pogled na internet, da odkrijejo prikupne in zabavne norčije, zaradi katerih so mačke – kljub svoji ravnodušnosti – privlačne za mnoge ljudi.
Vir: smithsonianmag.com
