Aprilski številki revije Sense smo priložili nekaj izjemno lepega – zbirko novih srčnic Mance Košir Iz neba do dna. Mančine srčnice so čudovit navdih in podpora na naši duhovni poti, pa tudi neprecenljiva uteha v težkih trenutkih. Zbirko mistične poezije Iz neba do dna v kompletu z aprilsko številko revije Sensa lahko kupite na prodajnih mestih revije.
V zbirki Iz neba do dna živijo čudovite pesmi o notranjem potovanju človeške Duše. Manca se spušča iz glave v srce, da bi lahko skoznjo za vse nas spregovoril glas Velike modrine in nam razkril skrivnosti Življenja, ki presegajo čutno resničnost in naše racionalno razumevanje sveta. V poetičnem mističnem jeziku, polnem bogatih metafor, nam Manca opisuje nasprotja, s katerimi se sooča na svojem potovanju, a pri tem vedno znova zaupa v univerzalni tok življenja. Preprosti, a tako globoki verzi, da na trenutke jemljejo dih in solzijo oči, tudi nas spodbujajo k refleksiji o lastnem notranjem potovanju - doživljanju, ki presega zunanji svet form. Povabijo nas k samoraziskovanju, da bi nekoč zmogli tudi mi doživeti in razumeti Največjo skrivnost Obstoja.
Skozme tečejo pretekli časi in prihodnji,
ko spim po samostanih in bedim na
samotnih poteh, poslušam zvonjenje
cerkvenih zvonov in sanjam sanje mrtvih.
Naslonjena na jekleni žarek se zemlje
komaj dotikam ali pa gazim po njej do
kolen. Oboje je cesta iste Domovine.
(Odlomek iz Mančine avtobiografije)
Srčnice so se Manci Košir začele začele po navDihu zapisovati ob njenem 70. rojstnem dnevu. Leta 2018 je izšla prva zbirka Iz trebuha in neba, pet let pozneje pa se je na lističih nočne omarice, na kuhinjski mizi in med stranmi prebranih knjig nabral nov paket srčnic, ki so še bolj drzne, še bolj neposredne in razsvetljujoče.
V slovenski literaturi je poezija Mance Košir mali fenomen. Ljudje namreč prebirajo srčnice v tolažbo sebi, hudo bolnim in umirajočim. Ker govorijo o smrti nežno – tako, da se je nehamo bati. Saj smrt je naša mati, pravi Manca. Od rojstva naprej je z nami in ob smrtni uri bo odprla milo naročje Večnosti, ki je naš dom. Življenje se ne konča, življenje se samo preobraža. Ko nam bo smrt zatisnila veke, bomo zrli globoko. Takrat bomo prepoznali svoje resnično ime: Njegovo.
Pravzaprav smo vsi gledalci v kinu, ki vrti življenja naša.
Zakaj bi bili v njem samo živi ali samo pokojni?
Svet pač ni razdeljen, od prazačetka je en.
Mi se pretakamo v njem kot tekočina v veznih posodah.
Za Veliko Oko je vse gibanje, prerajanje, minevanje.
Le Njegova Luč je večna,
edina, ki prižiga in ugaša kino za naše oči.
(odlomek iz srčnice Kino)
Pismo pesnika Dušana Šarotarja Manci
Draga Manca, ljuba moja pesnica, srčno hvala za strašno lepo srčnico. Vsaka tvoja pesem je operacija na odprtem srcu, tvoj jezik je svetloba, ki razblinja strahove v temnih prekatih.
Ko mi Ti v tišini bereš pesmi, me ni več strah. Niti smrti niti poezije.
Odpiraš vrata za vse nas.
Še nebo se je zjokalo z mano.
Piši, duša moja.
Iz spremne besede Tine Košir
»V Mančinem svetu je čarobnost živa resničnost. Osrednje, sveto mesto je posvečeno Presežnemu. Neopisljivi Skrivnosti, ki ni nekaj oddaljenega in abstraktnega, ampak je živa Prisotnost, s katero je Manca v nenehnem dialogu. Med svetim in posvetnim, vidnim in nevidnim, svetovi živih in umrlih ni mejá, oplajajo se in se zlivajo v eno – včasih nagajivo, drugič slovesno. Srčnice so zapisani drobci tega neprekinjenega toka. V njih globoki molk neizgovorljivega podaja roko žuborenju smelega izgovarjanja.«
Na voljo od 7. aprila
Zbirko mistične poezije Iz neba do dna v kompletu z aprilsko številko revije Sensa lahko kupite na prodajnih mestih revije od 7. aprila. Na voljo je omejena količina kompletov, zato si zagotovite svoj izvod.
Naj vam Mančine srčnice skupaj z revijo Sensa polepšajo mesec april!
Preberite si še: Pater Karel Gržan o razumevanju Velike noči (iz nove Sense)