Marjan Ogorevc je bioterapevt, atletski trener, avtor vrste knjig, kolumn in člankov ter dolgoletni raziskovalec komplementarnih načinov zdravljenja, osebnostne in duhovne rasti. Z njim smo se pogovarjali ob izidu njegove knjige Izhod iz matrice, v kateri raziskuje vprašanje osebne svobode in nevidnih vzorcev, ki usmerjajo naše življenje. Intervju, ki je bil prvotno objavljen v tiskani reviji Sensa, danes ponovno objavljamo v rubriki Izbrano.
Vsem, ki se ukvarjate z raznovrstnimi praksami osvobajanja iz primeža materializma, ki morda iščete notranjo prebuditev in sta vaša želja ter namen v tem življenju duhovna rast, da bi postali boljši človek, Marjan Ogorevc v svoji že štirinajsti knjigi ponuja prav takšno osvoboditev.
Kako se osvoboditi, kot pravi sam, je vprašanje za milijon evrov. Pa vendar se vam bo med branjem knjige odstrla marsikatera tančica občutenja ujetosti v matrici ustvarjene simulacije sveta. Spoznali boste vladajoči globalni kult, Arkone, entitete, načine pranja možganov, nadzora in manipulacije uma, vzorce poslušnosti in pridnosti, s katerimi rastemo od otroštva, ujetosti v obljube transhumanizma, raznovrstne odvisnosti, ne nazadnje tudi od tehnologije, pa vse od umetne inteligence, biotehnologije do evgenike in še več.
Morebiti se vam bo zdelo vse našteto kratko malo precej nenavadno, celo utopično, kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu, vendar je vse to prav v tem trenutku del naše vsakdanjosti, z nevidnimi nitkami vseobsegajoče prepredeno okoli nas.
Seveda pa v knjigi Izhod iz matrice ne gre le za osvoboditev, prepoznavanje ali morda brezpogojno sprejetje sistema, temveč predvsem za našo lastno notranjo osvoboditev. Ta pa se začne tudi s prepoznavanjem podzavestnih odvisnosti in razumevanjem vpliva uma na naše življenje ter različnih identitet, v katere se postavljamo metaforično kot igralci v filmu. Pri vsem tem naša nadzavest, podzavest in zavest aktivno igrajo različne, marsikdaj kontradiktorne igre. Zato se lahko vprašate, katere "filme" najraje gledate. V katerih najraje nastopate? So to komedije, drame, srhljivke ali romantični, akcijski ali znanstvenofantastični filmi?
Na začetku knjige je avtor zapisal:
"Moje življenje je raziskovanje. Moj cilj je prodreti tam, kjer še ni nihče. Sem lovec; iščem tam, kjer drugi ne morejo. Po vsej moji prehojeni poti, ko kdaj tudi ni bilo upanja, da mi bo uspelo, je vse drugo samo nadaljevanje te smeri – pot in način za izhod iz matrice se ponujata kar sama."
Vas matrica očitno nič več ne omejuje?
Vse življenje sem se počutil ujetega v matrico. Kot da sem ujet v močno pajkovo mrežo. Poskušali so me udomačiti, da bi postal suženj sistema. A jim je spodletelo. Omejevali so me starši, učitelji v osnovni šoli, poveljniki v srednji vojaški šoli, v času službovanja na podmornici in pozneje v Slovenski vojski. Življenje mi je ves čas postavljalo na pot navidezno nerešljive probleme, ki sem jim bil le s težavo kos. Hvaležen sem za to, saj sem postal tako močan, da sem se osvobodil ujetosti. Končno sem med pisanjem knjige Izhod iz matrice doživel "aha efekt". Spoznal sem, da so bile edine ovire tiste v moji glavi. Zdaj vem: kjer koli sem, sem vedno svoboden. Matrica me ne omejuje več.
Od kod potreba, da napišete že svojo štirinajsto knjigo, kakšni vzgibi so vas vodili in zakaj prav takšen naslov knjige? Komu je namenjena?
To vprašanje je najtežje. Imam nenehno potrebo po pisanju knjig. Že trideset let raziskujem vse, kar je povezano z naravnim zdravljenjem, boljšim življenjem, zlasti me zanimajo tiste vsebine, ki jih predavam v šoli za bioterapevte. Za naslov knjige sem se odločil zaradi dejstva, da smo ljudje ujeti v sistem matrice na različnih področjih življenja. Pri tem me je inspirirala trilogija filma Matrica. Kot vedno je knjiga namenjena bralcem, ki radi berejo nenavadne knjige in se ob tem zabavajo. Najbolj pa seveda bralcem, ki se ukvarjajo z naravnimi načini zdravljenja in si želijo izstopiti iz ujetosti v sistem ali matrico. Seveda pa kot priročnik za delo predvsem bodočim terapevtom, katerim predavam.
S kakšnimi izzivi ste se soočali tokrat? Pravite, da gre za vašo najbolj kontroverzno knjigo do sedaj, ki ste jo začeli pisati 2. marca 2023 ob 8.15. Pišete tudi o tem, da ima knjiga zavest in da ste ustvarili egregor. Zdi se, da gre za posebno knjigo.
Ali je knjiga posebna? Seveda je. Obravnavam področja, o katerih v medijih redko kar koli zasledimo. Največji izziv je zelo zahtevne strokovne vsebine prikazati tako, da jih lahko razumejo tako strokovnjaki vseh vrst, ki delajo na področju pomoči ljudem, kot tudi manj zahtevni bralci. Vsaka moja naslednja knjiga je bolj nenavadna in kot takšna kontroverzna. Vsaka knjiga je napisana na več ravneh. Prva je povsem materialna raven, potem pa so tu še energije in informacije in neke vrste zavest. Pri tej knjigi sem prav namenoma ustvaril bitje, entiteto kot egregor, ki je sodelovalo pri pisanju in bo sodelovalo z bralci, ki se želijo za to odpreti, saj ostaja v knjigi.
Opišite nam na kratko način, po katerem ste ustvarili knjigo.
Začetek je najprej namen, odločitev in ustvarjanje. Ob določenih pogojih na nebu naredim ritual, v katerem se ustvari knjiga. Najprej začnem pisati v skladu z namenom. Sčasoma pa me knjiga začne voditi in mi pomaga razvijati teme, ki bodo v njej. Pri tem se začne delo na sebi, saj nekatere teme zahtevajo veliko raziskovanja, zbiranja informacij iz meni dostopne literature. Knjiga kot zavest ne dovoli pisati o stvareh, ki ne pijejo vode. Vpliva tako name kot na urednico, saj je včasih za nadaljevanje pisanja potrebna osebna sprememba. Bistvo vsebine te zadnje knjige je razumevanje, kako je strukturirano Vesolje, kaj je človek in kje so omejitve človeka, da bi bil to, kar je po svoji naravi. Pišem tudi o tem, kako in na katerih področjih smo ujeti v sistem ali matrico, kako se iz teh omejitev osvoboditi, in na koncu tudi o tem, kako pridobiti dodatno energijo, ki jo potrebujemo za velike spremembe, ki nas čakajo, če se želimo osvoboditi.
Vaša življenjska pot je izjemno zanimiva in raznolika. Kateri trenutki in izkušnje so vas najbolj zaznamovali in bili ključni pri vašem osebnem razvoju?
Začetek je bil spontan. Ko sem deloval v športu kot trener, sem se srečeval z vrhunskimi ruskimi trenerji, ki so pri svojem delu uporabljali naravne pristope. Kar naenkrat sem ugotovil, da če nekoga boli glava, ga preneha boleti, ko mu jo zmasiram ali se je dotaknem. Videl sem, da je nekaj na tem. Zgodilo se je, da sem opravil tečaj reikija in postal učitelj reikija. Že na začetku sem začel izvajati terapije. Pozneje sem samo dodajal različne metode, kot so radiestezija, biorgonomija, karmična diagnostika in še veliko drugih. Vsaka metoda me je dodatno navdihnila in mi širila pogled na naravne načine zdravljenja.
Izpostavil pa bi iniciacijo v reiki, ki me je odprla za energije, in biorgonomijo, kjer sem se naučil zaznavanja in merjenja energij ter pridobivanja informacij. Posebno pa še karmično diagnostiko, ki me je naučila, da za vsako težavo obstaja globlji vzrok na energijski in informacijski ravni. Karmična diagnostika je še danes temelj mojega delovanja kot terapevta in učitelja, ko predavam bodočim terapevtom.
Kateri so ključni koraki za osebno preobrazbo, razvoj in ozdravitev?
Ne glede na to, katero metodo uporabi terapevt, gre v osnovi vedno za samozdravljenje.
Trdim, da nihče ne zdravi, niti zdravnik niti terapevt. Vedno gre za samozdravljenje.
Vsi mi pa samo pripomoremo k temu, da podpremo organizem, da se aktivirajo procesi samozdravljenja. Vse se zgodi v človeku, seveda pa je pogoj, da bolna oseba tvorno sodeluje in je pripravljena spremeniti svoje življenje. Da spremeni prepričanja, navade, način življenja, odnose, prehrano. Ključen premik pa se zgodi, ko oseba dojame, da je sama vsaj delno prispevala k nastanku težav vseh vrst – od fizičnih, psihičnih, v odnosih, na področju poslovne uspešnosti. Gre torej za povsem novo paradigmo, ki je bolj učinkovita, hkrati pa nas sili, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje. Poskušam v temeljih spremeniti preživeto staro paradigmo, da težave prihajajo od zunaj, da so drugi krivi za naše težave in da so drugi dolžni nekaj narediti za nas. Ena od teh je tudi floskula: "Če bi ti bil/a drugačen/drugačna, bi bil sam srečnejši." Takšni ljudje želijo, da bi se odrekli svojemu življenju in živeli po njihovo.
Na kakšen način ste kot atletski trener vključevali bioenergijske vidike v športno usposabljanje in kako takšen način dela vpliva na rezultate športnikov? Dobro znana je vaša uspešna zgodba s Primožem Kozmusom pa tudi s številnimi drugimi športniki.
Dokler sem bil atletski trener, sem v pripravo športnikov vključeval tudi delo z bioterapijo za dvig energijskega stanja – za hitrejše okrevanje po poškodbah. Napredno delovanje v športu pa je programiranje športnika za trening in tekmovanje. Nadgradil sem splošno znano vizualizacijo iz psihologije, ki je bolj mentalna tehnika in je bila sicer delno uspešna, vendar preživeta. Nadgradnja te je doživljanje vadbe v mislih, slikah, na ravni čustev in v telesu. To pa je bistvena razlika v primerjavi s preostalimi psihološkimi tehnikami.
Kraljica vseh priprav, ki sem jih izvajal s številnimi športniki, razvil pa sem jo v pripravi olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka v metu kladiva, Primoža Kozmusa. Tehnika je povsem inovativna in sem jo poimenoval meditacija tehnike. V osnovi je meditacija, ki jo nadgradimo z izvajanjem tehničnega modela v svoji disciplini, kot sem že omenil, v mislih, slikah, čustvih, energijah in v telesu. Možgani pri tem ustvarjajo nevronsko omrežje, ki podpira novi tehnični model tako v stvarnem treningu kot v izvedbi meditacije tehnike. Možgani ne ločijo izvedbe tehnike v meditaciji od tehnike izvedbe na terenu. S tem se lahko športnik neomejeno razvija, kar pa poznajo tudi v drugih športih, saj na primer košarkarji, ki vadijo met na koš v mislih, dosegajo boljše rezultate. Več sem opisal v knjigi Alternativna medicina v športu.
Med vaše strasti sodijo tudi potovanja. Eno izmed njih ste opisali v knjigi Med šamani v Sibiriji, v kateri nas popeljete v odmaknjeni svet tuvanskih šamanov. Kako je izkušnja bivanja med šamani v Sibiriji vplivala na vaša spoznanja in pristop do zdravljenja ter morda tudi na način življenja?
Navajam samo najpomembnejša spoznanja, do katerih sem med bivanjem pri šamanih prišel sam, nekatera pa so mi predali številni šamani, še posebno pa vrhovni poglavar tuvanskih šamanov, antropolog dr. Kevin Lopsang. In to je, da sem bil že velikokrat šaman na prostorih okrog Bajkalskega jezera; da me je bilo do takrat strah sprejeti veliko moč, ki jo nosim v sebi. Ko sem se teh strahov znebil, sem zaživel povsem novo življenje. Povezal sem spoznanja, ki sem jih dobil v Sibiriji – tako na potovanju kot izkušnje iz prejšnjih življenj, ko sem bil šaman – s svojim znanjem. Zgodil se mi je kvantni skok v razvoju naravnih načinov zdravljenja.
V knjigi Magija: most med znanostjo in religijo ste poskušali preseči zlasti v krščanskih družbah razširjeno prepričanje, da je magija škodljiva, ker naj bi bila povezana s temnimi silami. Vi magijo vidite kot povsem nevtralno?
Želel sem demistificirati splošno prepričanje v krščanski družbi, da je magija škodljiva in se je moramo izogibati. Nekoč so bili veliki ljudje, ki so ustvarjali dosežke, ki jih še danes ne moremo ponoviti v eni osebi, znanstveniki, teologi in magi. To so bili tudi nekateri sodobnejši znanstveniki, denimo Newton, Jung, Tesla in številni drugi, le da je ta njihov del življenja zamolčan, saj se znanost temu zaradi neznanja izogiba. Magija je vsaka namerna in hotena dejavnost. Kot taka je nevtralna; ali bo bela koristna ali slaba črna, pa je odvisno od namena tistega, ki jo izvaja. Na primer znanstveniki, ki ustvarjajo neverjetne dosežke v družbi, so beli magi. Kadar pa delujejo v interesu politike, vojne industrije in farmacije, pa so črni znanstveniki. Duhovniki, ki delajo za ljudi, so jim v pomoč, da v negotovosti začutijo pomoč Boga, in širijo evangelije, so beli magi. Kadar pa se mešajo v politiko, obsojajo druge religije in svojo religijo postavljajo nad njimi, pa so črni magi in kot taki škodljivi za družbo.
Pišete tudi o tistih, ki na Zemljo prihajajo z drugih planetov, in pravite, da ste že marsikomu pomagali, da je lažje sprejel svoje življenje na našem planetu. Nam lahko zaupate kakšen konkreten primer?
Morda o zdravnici, ki je hodila v šolo za bioterapevte, v kateri predavam. Doživljala je čudna stanja, ki jih ni razumela, saj ni vedela, da ni s tega planeta, in za razlago teh stanj ni imela ničesar oprijemljivega. Slutila je, da obstaja še veliko več. Zlasti pa je bila občutljiva na zdravniške napake in zlorabe zaradi materialnih koristi. V regresiji sva ugotovila, da je v prejšnjem življenju, ki ni bilo na našem planetu, tudi sama zlorabljala ljudi za medicinske raziskave. Ko je to ozavestila, se ji je "vse zložilo" in sedaj deluje kot zelo uspešna specialistka pulmologinja. Pacientom pa lahko ponuja tudi energijsko podporo, kar za zdravnike ni običajno.
Kateri so po vašem mnenju ključni elementi, ki nas ohranjajo ujete v sistemu oziroma matrici? V kaj smo pravzaprav ujeti?
Najprej je to sodobna tehnologija vseh vrst, od katere smo postali odvisni. Ker nas vsaka odvisnost nagradi, ko zadovoljimo potrebo po njej, lahko rečemo temu digitalni heroin. Potem so to vse odvisnosti od financ, ujetost v kredite, lizinge in podobno. Potem je to čustvena ujetost, ko se jezimo, obsojamo, smo ljubosumni, pogojujemo in podobno. V tem primeru nismo svobodni, saj nas čustva na podzavestni ravni držijo ujeta. Potem je to močna ujetost v vzvišenost, ponos, tekmovalnost, razne nazive, doktorate in podobno, s katerimi se identificiramo in nas potem sistem drži ujete.
Najbolj pa smo ujeti v podzavestne programe, ki jih nosimo v podzavesti, nastali pa so že na začetku nastanka homo sapiensa, ko so nas tisti, ki so nas naredili po svoji podobi, programirali tako, da smo poslušni, da dovolimo avtoritetam, da nas vodijo – torej smo sužnji elitam. In v sebi nosimo še podzavestni program, da rešujemo konflikte z agresijo, ki preraste v vojne. Na tem področju nismo veliko napredovali od živali, saj si podobno kot živali lastimo teritorij, partnerja, hrano in dobrine. Za ohranjanje tega smo požrešni – hlepimo po tem, da bi imeli vedno več vsega, in smo se pripravljeni boriti ter prizadeti druge.
Vi trdite, da je bila vrsta homo sapiens ustvarjena za suženjstvo?
Zapisi na akadskih in sumerskih tablicah ter še nekateri stari zapisi pravijo, da so nas kot homo sapiensa iz primitivnega človeka ustvarili Annunaki, ki so prišli iz vesolja. Natančno so opisani postopki bioinženiringa, po katerih so nas ustvarili po svoji podobi. Seveda so morali veliko vaditi, da jim je uspelo narediti to, kar smo danes. Tega si takratni pisci niso mogli izmisliti. V knjigah Stare zaveze pa so si izposodili te zgodbe in mite za svoje potrebe. A so teologi, ker so morali napisati, da je človeka ustvaril en Bog, zanikali, da so nas ustvarili bogovi.
Najprej so nas ustvarili za sužnje, pozneje pa, ko so potrebovali več sužnjev, smo dobili program, da se lahko sami razmnožujemo. V nadaljevanju pa so se ti prišleki iz vesolja parili s človeškimi ženami in so nastali polbogovi, ki so bili egipčanski in drugi faraoni, vladarji, kralji skozi zgodovino, in tako se ta moč prenaša po dinastijski liniji vse do danes in je temelj matrice, ki nas drži ujete. Te programe nosimo v sebi, kar lahko ugotovimo tisti, ki smo za to usposobljeni, v knjigi pa ponujam način, kako se te ujetosti rešimo sami ali s pomočjo terapevta.
Sta znanost in duhovnost po vašem mnenju komplementarni ali nasprotujoči si?
V osnovi se znanost in duhovnost dopolnjujeta. Tri stoletja nazaj so ju ločili, vendar smo danes tako napredovali, da napredni znanstveniki spet povezujejo znanost in duhovnost. Kot piše znanstvenik dr. Ervin Laszlo, je problem znanosti, da se jim izračuni, ko v vse vključijo zavest, ne izidejo. Sam vidim največji problem, da zavesti ne moreš dokazati, je izmeriti, pač pa jo moraš doživeti. Znanstvenik ne more razumeti zavesti v okviru materialistične paradigme. Podobno neplavalec ne more razumeti plavalca, dokler se ne potopi v vodo. Nobeno znanje pri tem ne pomaga.
Kateri so ključni pogoji za pripravo na vstop v proces osvobajanja iz matrice? Kako razumete prehod iz trenutne materialistične paradigme in kakšen je koncept transhumanizma v tem kontekstu?
Kot sem že omenil: ko se osvobodimo vsega, kar nas drži ujete, smo ustvarili pogoje, da se osvobodimo iz matrice. Izhod iz matrice je potem tako postopek kot spoznanje. Transhumanizem pa ima v osnovi namen, da nas zasužnji, nam da nekatere tehnološke pridobitve ter predvsem obljube, da bomo bolj zdravi, nesmrtni v končni fazi, ampak dehumanizirani ter ujeti v cilje roja in elit, ki s tem upravljajo.
Kako spodbujate ljudi, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje in svoj razvoj? Kaj nas pri tem najbolj ovira?
Da ljudi vzpodbudim za spremembo in prevzemanje odgovornosti, je moj osebni pristop in na primerih pokažem, da se je mogoče spremeniti. Največji oviri sta neznanje, tradicija, ki nas programira in drži ujete. In seveda znanost, ki ima absolutni primat v družbi, kot ga je nekoč v srednjem veku imela katoliška cerkev. Posledično velja samo tisto, kar je znanstveno; v medicini je vse, kar ni znanstveno, opredeljeno kot mazaštvo. Znanost pa vsebuje veliko verskih komponent, saj velikokrat za neko trditev nimajo znanstvenih dokazov, a verjamejo, da je tako, in se pod to podpišejo.
Katere konkretne tehnike ali vaje nam priporočate na poti v svobodo?
Najprej je treba kot nogometaš stati na žogi in razmisliti, kam bomo žogo brcnili. Se odločiti, ko vidimo svoje stanje – ali poiskati pomoč in čigavo (zdravnik, terapevt, duhovnik). Če se tega lotimo sami, potem kot v vsakem magijskem procesu izrazimo namen, odločitev in gremo v akcijo. Preden uporabimo tehnike, ki jih podajam v knjigi, je treba premisliti, kako bi spremenili svoj način življenja, kako bomo skrbeli za telo, prehrano in predvsem za odnose. Če pa bi svetoval samo eno tehniko, pa bi svetoval meditacijo, ki nam potem ustvari pogoje, da lažje poskrbimo za preostalo.
Kaj je za vas ravnovesje?
Ravnovesje ustvarimo tako, da se ne trošimo bolj, kakor smo se v tem trenutku sposobni.
Stres se aktivira, ko so izzivi večji, kot pa jih zmoremo. Vse navedeno vpliva na naše ravnovesje.
Večjim izzivom niso vsi kos na enaki ravni, vsi pa lahko svoj potencial izboljšamo z delom na sebi. Če pa kljub temu nismo kos izzivom, znižamo svoje cilje. Alegorično – če skačemo v višino in ne zmoremo, ker je letvica postavljena previsoko, jo znižamo in jo zlahka preskočimo ali pa gremo pod njo.
Pravite, da je tehnika axis mundi ali os sveta eden izmed najenostavnejših in najhitrejših načinov pridobivanja energije; izjemno učinkovita je tudi takrat, ko imamo težave z neprizemljenostjo. Nam lahko na kratko podrobneje razložite to, kot pravite, enostavno orodje, ki nam bo spremenilo življenje.
Res je axis mundi ali os sveta tako enostavna tehnika, da jo moram včasih malo zakomplicirati, da bi me razumeli. Pomemben je princip: povežemo se s tistim zgoraj kot izvorom, absolutnim, za nekoga božanskim, ter središčem Zemlje, se prizemljimo. Ni pa dovolj, če zgolj mislimo, da smo to naredili, ampak je treba ponotranjiti in začutiti. Koliko energije bomo s tem dobili, je odvisno od naše predanosti, pretočnosti misli in telesa. Še zlasti pa od tega, koliko smo prizemljeni, kar pomeni, kako zelo zmoremo sprejeti sebe, svoje telo, družino, družbo, planet – takšne, kot so.
Zakaj je tantra, kot pravite, kraljica razvoja zavesti in pridobivanja energije, ena izmed najmočnejših tehnik duhovne rasti?
V skladu s tantričnim naukom telo predstavlja najvišjo manifestacijo božanskega. Vendar pa je za začetek prakticiranja tantre treba izpolnjevati določene pogoje. Na tehnični ravni je ključno, da že imate izkušnjo čiste zavesti, ki jo dosežete z meditacijo. Brez poznavanja čiste zavesti, dosežene v meditaciji, ni mogoče povsem razumeti, kdo ali kaj se izraža skozi vas v tantričnem odnosu. Poleg tega je za tantrično izkušnjo treba pripraviti telo v energijskem smislu. Jogijske tehnike, qigong in tai chi so pri tem ključnega pomena, saj te prakse ne le krepijo telo, temveč tudi uravnavajo energijske tokove.
Če bi nekdo, ki želi doživeti nekaj več, razviti in prebuditi svoje sposobnosti, takoj posegel po tantri, je nesmiselno. Kakor da bi nekdo, ki ne zna voziti kolesa, želel voziti motor na tekmovanju MotoGP.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost, s čim nam boste postregli?
Nimam posebnih načrtov za prihodnost. Gotovo bom napisal naslednjo knjigo in verjetno še veliko drugih. Še naprej bom raziskoval v smeri izboljšanja zdravja in motivacije pomoči potrebnih. Pripravljam cel paket svojih novih ugotovitev. To mi vzame veliko časa, zato poučevanje temeljnih ezoteričnih vsebin prepuščam mlajšim, da dobijo svojo priložnost. Mislim, da starejši – potem ko svoje predajo družbi – predolgo svetijo na čelu kolone in ovirajo vse. Mladi so vredni zaupanja, imajo nove ideje, več energije. Sam pravim, da nisem več na začetku vrste, se umaknem in opazujem ter še kaj dodam.
Spraševala: dr. Petra Bole