V navdihujočem pogovoru Jureta Aleksiča z dr. Markom Pavliho, pravnikom, avtorjem in strastnim potapljačem in avtorjem njegove nove knjige Potop odkrivamo, zakaj je morje zanj pragozd modrine, ki ga vedno znova prerodi. Kako nas hobotnice učijo o inteligenci brez besed. In zakaj je prav "nekoristno" – kot so lepota, umetnost, radovednost in navdušenje – temelj resnično človeškega življenja.
Bralcu postane hitro jasno, kako zelo imate radi potapljanje. Sploh pa, kako neskončno ljubite morje ...
O, to pa res! Morje je zame kot ... kot neizmerna puščava ali pragozd, kjer ni človek nikoli sam, saj čuti, da mu življenje pulzira ob strani. Morski spektakel name vedno naredi globok vtis. Uči nas, da je za enim obzorjem vedno drugo. Morski val ima drugačno svetlobo – tako kot lepota tistih, ki jih imamo radi. Morje je zame kot zibelka modrine, v kateri se lahko spočijem in v pogovoru s seboj prerodim.
Samo omeniti je treba morje, pa mu že spesnite odo!
No, v resnici sem imel že pripravljeno, saj zgolj povzemam besede enega od junakov v Potopu. Ki pravi tudi takole: “Ne pozabimo, da bi se naš modri planet Zemlja moral imenovati Ocean, v katerem se je spočelo prvo življenje in se bo tudi nadaljevalo, če ga bomo razumeli in spoštovali.”
- Poglejte si tudi: Dr. med. Simona Korenčan: "Zdrava hrana ne prinaša koristi, če smo nenehno v stanju boja ali bega."
Veste, kaj se mi zdi krasno? Da ste se prav posebej zavzeli za hobotnice.
O! Če koga zanimajo ta fascinantna bitja, bi mu toplo priporočil knjigo Drugačen um: hobotnice in razvoj inteligentnega življenja. Napisal jo je ugledni avstralski profesor zgodovine in filozofije znanosti Peter Godfrey-Smith. V tem delu se nam hobotnice razodenejo kot izjemno radovedna, iznajdljiva in občutljiva bitja, ki rešujejo zagonetke in se občasno celo igrajo! Ste vedeli, da se njihove najožje sorodnice sipe celo zmorejo upreti skušnjavam in odlagati užitek?
Nisem. Res fascinantno.
Še bolj presenetljivo pa je, da so hobotnice po več pričevanjih zmožne vzpostaviti stik s človekom. Čeprav molčijo, jih je mogoče doživeti in razumeti na drugačen način, predvsem z neposrednim stikom. V ujetništvu so se zmožne prilagoditi novim okoliščinam in sodelovati s človeškimi oskrbniki. Vrsta anekdot priča o nenavadnih pobegih in tatvinah – torej o tem, kako se izmuznejo iz enega vodnega tanka v drugega, da izmaknejo hrano ... Ali o vragolijah, ko denimo ugašajo luči z brizganjem vodnih curkov v akvarijske žarnice.
Poleg za hobotnice pa ste se zavzeli tudi za tako imenovano ‘koristnost nekoristnega’. Lahko poveva kaj več o tem?
O njej je sijajno pisal žal že pokojni italijanski filozof Nuccio Ordine. Bistvo njegovega sporočila je, da se človeštvu ne piše nič dobrega, če se bo še naprej vdajalo pohlepu. Kajti naša odrešitev je v ljubezni, resnici in navdušenem in radovednem delu ...
Pa tudi v znanju, lepoti, gibanju, športu, literaturi, glasbi, slikarstvu ter preostali umetnosti in kulturi, ki nas osmišlja, notranje bogati, hrepeneče vznemirja in uglašuje z biti namesto imeti. Vse našteto na koristoljubni tehtnici ne kotira prav visoko ...
A kaj, ko je obenem vse to predpogoj za medsebojno sožitje in etično sobivanje v skladu z duhovnimi vrednotami! Preveč smo se navadili prav vsako reč presojati z vidika koristi. Če bi potapljač razmišljal tako, bi se moral odreči potapljanju, saj bi ga videl predvsem kot strošek in nepotrebno izpostavljanje nevarnostim.
Zelo radi citirate tudi dr. Brucea Liptona, priljubljenega avtorja uspešnice Biologija prepričanja. Ugibam, da ste njegova predavanja poslušali v živo ...
Prav imate. Z ženo sva novembra obiskala njegov dvodnevni seminar v Barceloni in bilo je res nepozabno. Lipton natrpane dvorane kongresne palače ni navdušil samo z vsebino predavanja, temveč tudi s svojo vitalnostjo. Čeprav jih šteje že osemdeset, je ves konec tedna živahno predaval od jutra do večera, nenehno je korakal po odru in včasih celo poskočil.
Pri tem je komajda popil kakšen požirek vode, jesti pa čez dan ni utegnil, saj je premore raje izkoristil za druženje z oboževalci. Njegovo prekipevajočo formo sem doživel kot še en dokaz o naprednosti njegovih dognanj.
Znotraj uradne znanosti sicer ni prav posebej priznan ali popularen ...
Če vprašate mene, gre za znanstvenega in duhovnega preroka, ki žlahtno premošča vsiljene vrzeli med človekom in naravo. Kot tudi med našim telesom, umom in duhom. Njegovi dokazi o nadvladi zavesti nad snovjo so me povsem prepričali.
Spraševal je: Jure Aleksič
Celoten intervju lahko preberete v poletni številki revije Sensa junij/julij 2025; v prodaji od 6. junija
Novo na Metroplay: V Nogometni šoli Mura ne vzgajajo le nogometašev – temveč mlade posameznike, ki na igrišču in izven njega rastejo v odgovorne, srčne in vztrajne osebnosti. Vsak trening, vsak poraz in vsaka zmaga je del poti, kjer se otroci učijo discipline, sodelovanja in spoštovanja.