"Vedno več ljudi se zaveda, da partnerski odnos ni odnos ena na ena. En moški in ena ženska, ampak je odnos ena družina z drugo družino," pove Matej Škufca v Sensa podkastu.
Pride do soočenja dveh sistemov. Če preprosto pogledamo samo eno generacijo nazaj, tisto, kar v družini ženske še ni rešeno, kar njeni starši niso rešili med sabo, ona ne more rešiti s svojim partnerjem. In kar njegovi starši niso rešili med sabo, on tega ne mora rešiti s svojo partnerko.
Veliko imamo potlačenih emocij, stavkov do naše mame do očete, ker v tem odnosu otrok – starši, smo imeli preveč strahu, a kljub temu dovolj spoštovanja, da tistih stavkov, ki smo jih imeli v mislih, nismo izrekli.
Ampak jeza do staršev je opravičena. Otrok je lahko jezen na svoje starše, saj to ne pomeni, da si misli, da so njegovi starši slabi, slabo je dejanje, ki so ga storili. Kasneje to potlačeno jezo aktivira partner. Tistega, kar fantek ni rekel svoji mami, bo kasneje z lahkoto kot mož ali partner rekel svoji ženi, partnerki.
Kljub temu, da določena jeza v resnici ni bila izrečena nam, smo vseeno osebno prizadeti. Konflikti v partnerskem odnosu so opozorilo, da moramo delati na sebi. In partnerski odnos ni terapevtski odnos, ne moremo se terapirati v partnerskem odnosu, ker nismo starši našega partnerja. Partnerski odnos je delo na sebi.
Celoten pogovor si poglejte spodaj: