Matic Novak: "Človeku želim pokazati, da ne potrebuje nobene droge, da je v življenju zadet, od vsega, kar lahko ponudi."

22. 2. 2022
Deli
Matic Novak: "Človeku želim pokazati, da ne potrebuje nobene droge, da je v življenju zadet, od vsega, kar lahko ponudi." (foto: Matic Novak Instagram)
Matic Novak Instagram

Matic Novak, mlad fant iz Gorenjske, nosi posebno zgodbo. 

S hudimi življenjskimi preizkušnjami se vsak spopada na svoj način. Matic Novak je iz svoje iztisnil največ, kar se da. Po prometni nesreči, ki jo je doživel na nujni vožnji z reševalnim motorjem, se je moral spopasti s tem, da ne ve, kdo je, ko ni reševalec. Zdaj je našel novo pot, na kateri bo prav tako pomagal drugim. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Matic Novak | Slovenia (@maticnovak)

Reševalec na motorju, reševalec Slovenske vojske, oseba, ki je druge vedno postavljala na prvo mesto – vse to je bil Matic Novak. Težnja, da pomaga drugim, je bila vse njegovo življenje tako močna, da je bilo zdravstvo edina logična izbira, urgenca pa prostor, kjer je vedno zares zaživel. Reševanje na motorju je bilo zanj vrhunec, izpolnitev sanj, ki jih je vedno imel. Do hude prometne nesreče, ki se je 5. junija 2019 okoli 9. ure zjutraj zgodila na križišču Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani, ko je bil Matic na nujni vožnji.

Prometno nesrečo, ki mu je spremenila življenje, je sprva nenavadno dobro sprejel. V UKC Ljubljana, kjer se je zdravil, so mu dodelili psihologa, a sta po petih minutah ugotovila, da se nimata o čem pogovarjati. “Delovalo je, kot da se me zadeva sploh ni dotaknila. In ko se vrnem v spominu, se me takrat res ni, saj sem bil močno hvaležen za drugo priložnost, za to, da lahko še živim,” se je vrnil k prvim občutkom po nesreči.

A sčasoma je prišla psihična stiska, ki se je pojavila skupaj z izgubo stvari, ki so mu do takrat pomenile največ. “Služba v vojski, funkcionalnost moje roke, ugotovitev, da ta ne bo nikoli več ista, kot je bila pred nesrečo, imel sem težave z nogo, izgubil pa sem tudi vse aktivnosti, ki sem jih počel pred nesrečo. Takrat je prišla druga realnost, novo življenje,” je opisal trenutek, ko so ga posledice zadele.

Pri Maticu so se pojavile težave z identiteto, ki je bila vse do trka nekako povezana z njegovim delom, z reševanjem in pomočjo ljudem. Kar naenkrat se ni mogel več povezati niti s svojim imenom, ni več vedel, kdo je, če ni reševalec. “Pol leta ali leto po nesreči sem se začel soočati s travmo,” je nadaljeval. Obrnil se je na dnevni oddelek psihiatrične klinike, a potreboval je predvsem pogovor, metode, kako se spoprijeti s travmo, in pa neko gotovost, da bo vse v redu. “Seveda je nisem dobil, saj se morajo dogodki odviti sami po sebi,” je povedal z nasmehom.

V prometni nesreči je Matic doživel zlom zapestja oziroma glavo koželjnice, zlom sredinca in odprt zlom goleni z zlomljeno mečnico. “Sklep je bil tam, kjer ne bi smel biti,” se spominja. Bolniški stalež je zaključil pred približno enim mesecem, tako da je po dveh letih njegova rehabilitacija uradno zaključena. A pot do tega trenutka je bila dolga, saj je zapestje na začetku komaj premikal. Poškodoval si je desno roko, ki je za reševalca na motorju ključna, saj je na tej strani ročica za “gas”.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Matic Novak | Slovenia (@maticnovak)

Hitro po zaključku bolniške je zbral kolege, s katerimi pleza, in se podal v gore, da bi videl, ali gre. “In gre. Preplezali smo dva slapova, enega kar precej zahtevnega,” je povedal sogovornik in ob tem kar zasijal.

Matic se je odločil, da bo najprej pozdravil telo, saj mu vse poškodbe niti niso omogočale, da bi se takoj posvetil še psihi. Ko je bil dovolj pri sebi in sposoben krajših sprehodov, je začel opazovati sebe in svoje misli. “Opazil sem, da je bilo v ozadju ogromno strahov in negativnih misli, ki so izvirale iz negotovosti, nevednosti, iz travm in nervoze, ki je bila konstantno v meni, a sem jo utišal, saj sem moral najprej k sebi spraviti telo. Nisem se mogel psihično zlomiti, dokler nisem bil fizično opravilen,” se je ozrl na začetek svojega psihičnega okrevanja. Kot je dejal sogovornik, se fizično bolečino da potrpeti, obstajajo tudi protibolečinske tablete. “Da se odmisliti del fizične bolečine, a ko pride do psihične, tega ne moreš nikakor omiliti. Vedel sem, da bom moral pljuniti v roke in začeti delati.”

Osredotočil se je na stvari, ki so mu vedno prinesle dobro počutje pred nesrečo, ob tem pa ugotovil, da ga pomirja narava, k sebi ga je vlekla predvsem voda. “Usedel sem se ob kakšnem žuborečem potoku in opazoval, kakšne misli me bodo preplavile. To sem naredil čisto spontano, nikjer se nisem učil meditacije,” je dejal. Ta terapija, ki si jo je zase izbral sam, je trajala. “Sprostilo se je ogromno nerazčiščenih travm, tega je bilo res veliko, a zadal sem si cilj, da to moram speljati.”

Na najnižjo točko spirale, kot je dejal, je padel, ko je prvič doživel panični napad in ni razumel, kaj se z njim dogaja. Takrat ga je zadelo, da bo treba začeti z ničle in da bo pri tem morda izgubil določene ljudi, svojo karierno pot in predstavo o tem, kdo sploh je Matic Novak. Zavestno se je osamil, čeprav je hrepenel po družbi. “Želel sem sam najti točke v svojem življenju, na katere je imela travma največji vpliv,” je dejal.

Prepoznal je, da se sooča z anksioznostjo, danes pa je že tako daleč, da se z njo dobro spopada. V okviru magistrskega študija promocije zdravja, ki se ga je lotil med okrevanjem, ko “ni imel kaj drugega početi”, je posnel tudi video, v katerem poda nekaj nasvetov oziroma trikov za druge. Projekta se je lotil resno, zanj si je vzel en mesec. Ker video na Zoomu med predstavitvijo ni delal, si je rekel, da “korajža velja” in ga naložil na Facebook, nato pa še na Instagram.

Anksioznost je prišla zelo počasi, kot neki zajedalec. Enako, kot da bi šel v gore s kamenčkom v čevlju. Na začetku si misliš, da te ne bo motil, in ko hodiš, hodiš, hodiš, se vname in naredi rano. Isto je bilo pri meni, svojih simptomov nisem prepoznal vse do pojava paničnih napadov,” je opozoril.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Matic Novak | Slovenia (@maticnovak)

Hodi tudi, kot temu pravi sam, na budne sprehode. “Ne hodiš tako, da gledaš v tla in si ujet v glavo. Če greš na tak sprehod, moraš poznati celo pot, ki si jo opravil do najmanjših podrobnosti,” je navedel še nekaj, kar mu pri skrbi za mentalno zdravje najbolj pomaga. Do vseh metod, ki so mu pomagale, je prišel popolnoma spontano, a sčasoma je ugotovil, da so vse velik del hatha joge, v katero se je pozneje poglobil. “Če mi je karkoli res pomagalo na potenco, da se je zgodil res velik preskok, je bilo to, ko sem se začel aktivno ukvarjati z jogo.”

Pot, ki jo je prehodil, si je zaželel deliti z drugimi, saj je na njej srečal veliko ljudi, ki so jih travme zaznamovale in spremenile njihovo življenje, osebnost. “Vsem bi dal ta pogled na svet, to možnost, da se pride ven iz tega. Da se, ampak je treba delati. Mama mu je predlagala, naj se loti pisanja knjige. “Pisanje in jaz sva dva različna pojma. Jaz kot otrok dislektik s težavami s pozornostjo in koncentracijo, ki ni mogel biti pri miru … A ko sem enkrat padel notri, je začelo teči iz mene,” je dejal. A ni še čas, da bi knjiga ugledala luč sveta, je dodal.

Matic Novak je po dobrih dveh letih in pol od nesreče našel nove sanje. Včasih je mislil, da jih je izpolnil s tem, ko je postal reševalec na motorju. Ta teden je dal odpoved in zdaj začenja novo pot. “Začel bom delati na psihiatriji na oddelku za odvisnost od prepovedanih drog. /…/ Vprašal sem se, kaj več še lahko dosežem. Če se usmerim v preventivo in začnem poudarjati pomen zdravja, še preden nastanejo težave, lahko rešiš veliko več življenj. Ko ti neka substanca poda laž, da je to največ, kar lahko doživiš … To je zame spet izziv. Človeku želim pokazati, da ne potrebuje nobene droge, da je v življenju zadet, od vsega, kar lahko ponudi,” je za konec še povedal Matic, ki bo tudi na svoji novi poti pomagal številnim.

Celoten članek si preberite na: n1info.si

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez