Odpusti si, da si nezavedno dolga tisočletja zavajanja in zlorabe delal proti samemu sebi.
Matrica. Vse je Matrica. Nastala je z našo energijo. Našo svetlobno energijo. Z našimi svetlobnimi orodji, ki so nam jih zasedli ali "ukradli". In nas tako zlorabili. V matrici se kregamo s seboj. S svojo energijo. Ujeti v pajčevine krutosti borbe samim s seboj. Sebe kaznujemo nezavedno. Ne razumemo. Oni pa se norčujejo iz nas. Oni? Kdo so Oni? So "temni prijatelji". Naredili so plastični hologram dimenzije plastike, umetne inteligence, kot da je to nekaj velikega, najboljšega, najmodrejšega, najmogočnejšega. Prepričali so nas, da so bistri ter da smo mi neumni. Majhni. Neinteligentni. Norčevali so se iz našega videnja, vedenja, intuicije, občutka, naše resnice.
A končno razpada. Celoten hologram iluzije. Celoten sistem. Podrl se bo kot hišica iz kart. Saj tudi je: hišica iz kart. Zakaj ne spustiš matrice, če si še v njej? Zakaj se je tako močno držiš? Ker imaš polno globokih ran. In s tem se hrani tema in te drži nazaj. Napadajo te lastni demoni in sence.
Ne izpustiš matrice, ker je v njej tvoja energija, ki je zlorabljena. Polna občutkov krivde in sramu. Polno navezanosti, v kateri se utapljaš nezavedno. Tvojo svetlobo, energijo so uporabili proti tebi. Tvoje talente so zlorabili. Prepričali so te, da je tvoj potencial ničvreden. Da ničesar ne znaš.
Ustvarili so pravila in merila, da izkrivijo tvojo božanskost, tvojo resničnost. Saj ti ne potrebuješ navodil, niti pravil. Ti preprosto veš. Zato so te obsodili, da si nor. In da ne veš. Uročili so te s poniževanjem, z napadanjem, z zlorabo, s preklinjanjem, z ukazovanjem, z vodenjem, kaj moraš misliti in razmišljati in ustvarjati. Le njihovo umetno kreacijo si bil primoran občudovati, katere pa globoko v sebi nisi nikdar čutil. Bil si vojno v sebi z njihovim hologramom iluzij.
Kaj lahko narediš sedaj? V sebi potrebuješ zaznati, da je narobe. Da ni resnično. Potrebuješ svoje duhovne oči, svoje srce, svojo dušo. Svojo ljubezen sebi vrniti iz krempljev matrice. Zato je zdaj bistvo: ljubezen do sebe. Zdaj bolj kot kadarkoli do sedaj. Potrebuješ videti matrico, pogledati v njo, jo videti, zaznati. In izpustiti. Sebi odpustiti.
Da si nezavedno dolga tisočletja zavajanja in zlorabe delal proti samemu sebi. In v sebi začutiti, kdo resnično si. Skozi bolečino se vrača tvoja božanskost, vrača se tisto zdaj, kar ti pripada, kar je vedno bilo tvoje. Tvoja ljubezen. Ko čutiš svojo moč nazaj, se jim lahko zahvališ, če želiš, ter greš svojo pot, ki jo čutiš.
Prepričalo so te v njihove igre. In misliš, da je to vse, kar zmoreš in imaš. Kakšna laž. Izven tega je šele tvoja RESNIČNOST. A iz tega potrebuješ prvo izstopiti. Delati na sebi. Močno delati na sebi. Ne, delo na sebi ni lahko. Predvsem pa, iti v sebe. V svoje sence in strahove. A tam je pot. Tam je edina pot. Ven lahko prideš iz vsega tako, da vstopiš. Najtežje je v primarni družini. Karma. Ja. Pogledati v to, tukaj mnogi obupajo. Ampak ti ne. Ti zmoreš. Zmoreš zavihati rokave. Se soočiti z vsem. In si vrniti vso svetlobo, ki ti je bila odvzeta. Ki si jo nezavedno dajal njim, ker je bil občutek krivde, manjvrednosti prevelik.
Ampak zapomni si: nihče ne bo nič naredil namesto tebe, kar ti potrebuješ storiti, tudi dolžan ni. Sebi si dolžan vso delo na sebi in prevzeti odgovornost za sebe. Kajti šele, ko to zmoreš, se ti lahko tvoja moč vrne. In ko boš v sebi prečistil čisto vse, kar potrebuješ. Verjemi, da je stvarnik ne bo vrnil prej, doker ne bo ves ranjen ego očiščen vseh nizkih vibracij. Stvarnik nas pozna. Lahko lažeš vsem, njemu zagotvo ne. Kakor ne samemu sebi.
- Preberite si še: Razrešite se matrice, v kateri živimo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
