Memorandum slovenskemu narodu: Slovenija je več kot država – je dom

Mnogi se sprašujemo, kam pripadamo, komu lahko zaupamo in kakšno prihodnost pravzaprav soustvarjamo. Prav v tem prostoru se znova prebuja potreba po skupnosti, smislu in človeških odnosih.

Memorandum slovenskemu narodu nastaja kot odgovor na to hrepenenje. Ne kot politični program in ne kot ideološka platforma, temveč kot odprt poziv k razmisleku in odgovornemu delovanju. Vabi nas, da se vprašamo, kdo smo kot narod, kaj nas povezuje in kakšno družbo želimo graditi – tukaj in zdaj.

V uvodnem zapisu Memoranduma je zapisano:

»Slovenija je več kot država – je dom. Dom ljudi, jezika, zemlje in dediščine prednikov. Ta dom ni samoumeven. Zrasel je iz poguma in dela generacij, zato je naša dolžnost, da ga ohranimo in znova prebudimo v njegovi človečnosti – kot dom svobodnih, odgovornih ljudi in skupnosti, ki razume, da skupno dobro nikoli ne sme poteptati dostojanstva posameznika.«

Memorandum jasno opozarja: stojimo na razpotju. Ena pot vodi v vedno več nadzora, pasivnosti in odtujenosti, druga pa v svobodo, pravičnost in sodelovanje. Spremembe se ne zgodijo same od sebe – začnejo se pri posamezniku.

MISLI POBUDNIKOV MEMORANDUMA

Pobudniki memoranduma so skupina slovenskih intelektualcev, ustvarjalcev in javnih mislecev, povezanih z različnimi področji kulture, družbe in duhovnega življenja, ki delujejo zunaj strankarskih okvirjev. Združuje jih skrb za človekovo dostojanstvo, slovensko kulturno izročilo ter prihodnost skupnosti, utemeljene na etiki, življenju in odgovornosti.

Sprememba od spodaj navzgor

Aleš Kravos poudarja, da Memorandum ni zametek nove politične stranke in ni strankarski program. Gre za dokument, ki odpira temeljna vprašanja o tem, v kakšni družbi živimo, kam nas vodi obstoječa ureditev in kakšno prihodnost si želimo kot narod. Ključno sporočilo je jasno: odgovornost je v naših rokah.

Sprememba ni projekt »drugih«, temveč proces, ki se začne v vsakdanjih dejanjih, v dialogu in v skrbi za skupno dobro. Memorandum želi postati odprta podlaga, na kateri vsak posameznik soustvarja novo pot – v družini, lokalnem okolju in širši skupnosti, kot del gibanja, ki raste od spodaj navzgor.

Skrb, ranljivost in dostojanstvo

Nada Košir opozarja, da se resnična podoba družbe razkriva v odnosu do najranljivejših: otrok, mladostnikov in starejših. Izobraževanje po njenem mnenju ne sme biti zgolj prenos znanja ali ideologije, temveč mora razvijati celostnega človeka – z ustvarjalnostjo, čustveno inteligenco, etičnimi vrednotami, zdravo samopodobo in kritičnim mišljenjem.

Skrb za starejše ni zgolj vprašanje oskrbe, temveč odnosov. Staranje mora ostati čas vključenosti in spoštovanja. Dostojanstvo posameznika je neločljivo povezano s skupnostjo, ki ga obdaja, vse do zadnjega dne.

Tehnologija, zdravstvo in vprašanja etike

Ivan Jurgec opozarja na pasti digitalizacije in poudarja pomen zasebnosti ter osebne svobode. Tehnologija sama po sebi ni problematična – vprašanje je, komu služi. Če postane orodje nadzora in razčlovečenja, izgubi svoj temeljni smisel. Po njegovem mnenju mora biti tehnološki razvoj vedno usmerjen v izboljševanje kakovosti življenja ljudi, ne v ustvarjanje digitalnega suženjstva.

Podobno razmišlja tudi Biserka Ilin, ki v razpravah o zdravstvu poudarja nujnost vrnitve človečnosti, zaupanja in temeljnega medicinskega načela primum non nocere – predvsem ne škodovati. Spoštovanje človekovih pravic mora ostati temelj družbe in medicine. Pravica posameznika do svobodnega in odgovornega odločanja o posegih v lastno telo po njenem prepričanju ne sme biti nikoli in pod nobenim izgovorom omejena.

Odgovornost in duhovna razsežnost

Karel Gržan opozarja, da smo skozi zgodovino pogosto predali svojo moč in odgovornost v roke drugim. Spominja na kraljevsko, preroško in duhovno razsežnost slehernika ter poudarja, da brez tega zavedanja ni mogoče graditi bolj človeške družbe:

»Ni čas, da molčimo. Usedimo se v krog in iščimo pot. Memorandum nam daje dovolj izhodišč, da rastemo iz korenin prednikov in sodelujemo pri sooblikovanju novega družbenega reda.«

Kaj ponuja Memorandum?

• okvir za razmislek o sedanjem položaju,
• vizijo družbe, ki spoštuje človeka in suverenost naroda,
• predloge za prenovo demokracije, ki temelji na dejanski oblasti ljudi,
• zaščito človekovih pravic in osebne svobode,
• jasno varovanje skupnih dobrin,
• pot k novi družbeni etiki, utemeljeni na odgovornosti, sodelovanju in človečnosti.

Memorandum slovenskemu narodu je klic k zavestni odločitvi, da kot posamezniki in kot skupnost ne pristajamo več na apatijo, razkroj odnosov in prenašanje odgovornosti na druge. Ne ponuja lahkih rešitev, temveč odpira prostor za zrel razmislek in pogum za dejanja.

Vprašanje, ki ga postavlja, je preprosto in hkrati zahtevno: kakšno družbo s svojimi odločitvami gradimo danes. Odgovor nanj se ne začne v institucijah, temveč v vsakdanjih odnosih, v pripravljenosti poslušati, sodelovati in prevzeti odgovornost za skupni dom.

Celoten Memorandum je dostopen na www.memorandum.si – vabljeni k branju, premisleku in soustvarjanju.

Čas je za zavestno skupnost.

Mateja Hana Hočevar