Iskrena izpoved moškega, ki se mu je 17-letni zakon končal zaradi menopavze njegove žene, osvetljuje temo, o kateri se v družbi še vedno premalo govori.
Paul (ime je spremenjeno) je moški, ki je za portal simplyhormones.com odkrito spregovoril o tem, kako je menopavza njegove žene vplivala na njun zakon.
Njegova zgodba ni redka, a je redko slišana. Čeprav se še vedno premalo raziskuje celo vpliv menopavze na ženske, je podatkov o vplivu na njihove partnerje in odnose še manj. Zato njegova zgodba lahko pomaga tudi vam – da v svoji zvezi pravočasno prepoznate znake sprememb, poiščete informacije in podporo, ter se lažje soočite z vsemi izzivi, ki jih prinese obdobje menopavze.
Spodaj si lahko preberete njegovo izpoved.
25 let skupaj, 17 let poročena – danes ločena
Brez dvoma je bil razpad zakona najtežje obdobje mojega življenja. Potreboval sem leta, da sem se znova sestavil. Vedno mislimo, da se to ne bo zgodilo prav nam. Tudi jaz sem si predstavljal ločene pare kot ljudi, ki niso kot jaz – ki nimajo enakih vrednot ali se preprosto niso dovolj trudili.
Sčasoma – in predvsem po zaslugi časa, ki je celil rane meni in najini hčerki, ki je zdaj v zgodnjih dvajsetih – sem začel razumevati, kaj se je pravzaprav zgodilo. In brez olepševanja – zgodnja menopavza je bila sprožilec, ki je vplival na prav vse.
Morda zveni, kot da krivdo prehitro pripisujem menopavzi. Seveda, tudi drugi izzivi so imeli svojo težo – smrt staršev, nezmožnost imeti več otrok … A ključna je bila prav najina nemoč, da bi se skupaj spopadla z vsemi spremembami, ki jih je prinesla menopavza.
Namerno ji pravim "najina" borba – ker to ni bila le njena stvar. A v tistem času enostavno nisem razumel, kaj se dogaja. Nisem vedel, kako pomagati. Nisem imel znanja, podpore ali orodij, da bi lahko karkoli rešil. A pojdimo najprej na začetek.
- Preberite si tudi: "To je ključno vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak, ki se ločuje," opozarja zakonska in družinska terapevtka
Ljubezen iz mladosti
Spoznala sva se kot najstnika. Bila je polna energije, stalno v gibanju, obdana z množico prijateljev in navdušena nad življenjem. Bila je svetla točka – jaz pa bolj zadržan. Prav to ravnotežje naju je povezovalo.
Poročila sva se v dvajsetih, tri leta kasneje se nama je rodila hčerka. Vedela sva, da bo edinka, saj so zdravniki po porodu ugotovili, da ima žena zelo nizek FSH (folikel stimulirajoči hormon) in ne bo mogla imeti več otrok. Novica o zgodnji menopavzi je bila šok. Oba sva šla skozi obdobje žalovanja – imela sva čudovito hčer, a tudi neuresničeno željo po večji družini. Po treh neuspešnih poskusih umetne oploditve sva obupala.
Začetek sprememb
Nekaj let kasneje – ko je bila v poznih tridesetih – so se stvari začele hitro spreminjati. Bila je vse bolj osredotočena na kariero, pogosteje odsotna, odnosi s prijatelji so začeli razpadati. Tudi doma je postajala vse bolj odsotna, zaprta vase. Intimnosti skorajda ni bilo več. Sam sem se počutil kot opazovalec lastnega zakona, vedno bolj na stranskem tiru.
Ko je začela z hormonsko nadomestno terapijo (HNT), je bilo, kot da je izgubila del sebe. Ni šlo le za razdražljivost ali čustveno nihanje – postala je odkrito napadalna, agresivna, konfliktna. Spomnim se večera, ko me je hčerka – takrat stara 12 let – vprašala, ali so mamo zamenjali vesoljci.
Lažne obtožbe, nesmiselni prepiri, drastična čustvena nihanja – v enem trenutku sem bil napaden in križan zaradi nepomembne stvari, naslednji trenutek pa sem tolažil zlomljeno osebo, ki je tiho jokala v kotu. Nehala je biti oseba, ki sem jo poznal. In nato sem izvedel, da ima razmerje z drugim moškim – s starim znancem iz srednje šole. Takrat me je dokončno zlomilo.
Vikende je začela preživljati drugje, nato se je odselila. Jaz pa sem padel v temo. Potreboval sem pomirjevala, da sem sploh lahko spal. Zdravnik mi je diagnosticiral hudo anksioznost. Razmišljal sem o samopoškodovanju. Hodil sem na terapije, a nihče – niti zdravnik, niti svetovalec – ni omenil menopavze kot možnega vira vsega, kar sem doživljal. Moja žena me je prevarala in počutil sem se, kot da sem sam kriv za to.
Da bi vsaj malo prevzel nadzor nad svojim življenjem, sem sam vložil zahtevo za ločitev. Danes moja bivša žena živi sama s psom. Najini hčerki je nedavno zaupala, da verjame, da je v nekem trenutku dobesedno izgubila razum.
Življenje po menopavzi
Čas res zdravi rane, a brazgotine ostajajo. Verjamem, da ni naključje, da je stopnja ločitev najvišja prav v obdobju menopavze. Ni vedno razlog ‘mlajša ljubica’, čeprav se tudi to dogaja. Pogosteje – kot v mojem primeru – pobudo za ločitev da ženska.
Če sem se česa naučil, je to: hormoni imajo ogromno moč. In hormonska terapija ni čudežna rešitev – v nekaterih primerih je psihološko stanje celo poslabšala. Več žensk mi je kasneje povedalo, da so se počutile zelo 'čudno' – skoraj kot da izgubijo stik s seboj.
Če bi takrat obstajala jasna navodila, nasveti, pogovor – če bi mi nekdo povedal, da menopavza lahko povzroči ekstremna čustvena stanja, bi bilo vse morda drugače. Mogoče bi nama uspelo. Mogoče bi razumel. In predvsem – ne bi bil sam.
Zato si želim, da bi se o menopavzi govorilo bolj odprto – tudi z vidika moških. Da bi partnerji razumeli, kaj se dogaja, in da bi imeli dostop do podpore, ko se zveza začne rušiti.
Menopavza ni le ženska stvar. Je stvar para. In če želimo preprečiti trpljenje, bi morali to tudi kot družba tako obravnavati – s pogovorom, znanjem, razumevanjem in podporo.
Prirejeno po: simplyhormones.com
