To, kar smo do sedaj živeli, je stari sveti, ki izginja in se poslavlja. Komu so spremembe ovira, bo težje šel skozi transformacijo in lastno preobrazbo.
Odpuščanje je resnično nekaj božanskega. Odpuščanje zame pomeni razumevanje. Razumeti sebe, preteklost in svet. Razumeti lastne lekcije in si odpustiti. Resnično samo sebi. Ko to spoznaš, nič več ne potrebuješ odpuščati drugim, le sebi. Bolj kot odpuščanje potrebujemo razumevanje sebe in sveta.
To ne pomeni, da zdaj vse vem. Vem, da nič ne vem in vem, da se ves čas učim.
Ko pa dano lekcijo resnično začutiš, jo razumeš, v sebi lahko občutiš lastno svobodo. To je trenutek, ko življenje dobi smisel.
Sama več ne načrtujem. Niti sami cilji so mi brez pomena. Pomeni pa mi ogromno, ko moja lastna pot dobi smisel. Ko lahko stvari povežem, da jih razumem.
Morda potrebujemo na videz najtežje lekcije, da se lahko največ naučimo, in premaknemo korak dalje. Morda je res tako, saj je analitičen ego dolgo živel v lastni nevednosti. Ni lahko vstopiti v prostor resnično zacementiranih prepričanj ter življenja iz navade in vzorcev.
In sprejti, da je potrebno življenje pričeti čisto na novo. Novo. Saj to prinaša ta čas, vstop v novi svet. Prinaša nov pogled na svet. Novo delovanje. Novo razumevanje. Novo razmišljanje. Novo vse od začetka in v neskončnost, brez vzorcev, brez navad, brez plavanja v varni coni udobja, misleč, da je nekaj tako prav.
Nič več zanašanja, da je nekaj usojeno. Ni prostora niti za izgovore, da je nekdo zunaj nas kriv, da je naše življenje tako ali tako. Ne, saj čisto vse ustvarjamo sami. Mnogi se še ne zavedajo lastnih misli, podzavesti, mnogih vzorcev, travm, otroških ran, pomanjkanja varnosti in pripadnosti, izgubljene ljubezni staršev, ter ljubezni, ki je najbolj pomembna, to je ljubezen do sebe. Mnogi mislijo, da se imajo radi, pa vendar žal ni tako.
Stika s seboj nismo nikdar izgubili, ker če bi ga, ne bi živeli. So pa nas prepričali, da nismo povezani s seboj. To je le prepričanje, ki je iluzija.
Spomni se, kdo si. Da si svetloba in ljubezen. Spomni se, da si varen. Da varnost izvira iz tvoje notranjosti. Nje ti ne more dati nihče, ne mama ne oče, ne partner, niti otrok, kot le sam sebi.
Mnogi še ne vedo, ne razumejo in ne verjamejo, da je potrebno v novem svetu spremeniti čisto vse. Saj to, kar smo do sedaj živeli, je stari sveti, ki izginja in se poslavlja. Komur so spremembe ovira, bo težje šel skozi transformacijo in lastno preobrazbo.
A vendar je vedno vse prav. In kakor obrneš, se jeziš na druge, kriviš lastno usodo, si vedno tem, kjer je prav. Vse ima smisel in namen. In nič ni naključje.
Dovoli si svet pogledati drugače. In na način, kot da te nihče nikdar ni učil, kako naj bi bilo pravilno živeti. Dovoli si živeti na svoj način. Opazuj sebe. Ali si to dovoliš. Ali si dovoliš biti in delovati danes drugače, kot včeraj?
Mar ni rutinsko življenje dolgočasno... Dan ni dnevu enak, čemu vsak dan delati, razmišljati enako... Dovoli si nekaj novega. Vsak dan, če je to mogoče.
Dovoli sebi najboljše. Ne čakaj na druge. Lahko vstopiš v novi svet, novi način delovanja že danes, in tudi sam.
Nikdar resnično nisi sam. To veš v sebi. Dovoli si nemogoče. Nič kolikokrat si morda že slišal, da spusti preteklost. Dovolj je bilo besed, čas je za delovanje.