Naša perspektiva določa kvaliteto našega življenja, ne dogodki. Sama sem odraščala v izjemno negativnem okolju, a sem se kot starejša naučila, kako srečo vzeti v svoje roke...
»Nekaterim bi lahko dali celo polje vrtnic in bi v njem videli le trnje. Drugi bi lahko dobili en sam plevel in bi v njem videli divji cvet. Perspektiva je ključna sestavina hvaležnosti. In hvaležnost je ključna sestavina veselja." - Amy Weatherly
Odraščala sem v zelo negativnem okolju. Ko sem bila stara 7 let, sta se moja starša ločila in celotna ločitev je bila primer, kako se ne ločiti. Drug od drugega sta izvlekla le najslabše, sčasoma pa tudi od mene.
Kot najstnica sem bila depresivna in naučila sta me, da so moje težave nesrečna "družinska lastnost". Da moram to enostavno sprejeti in s tem živeti. In tudi sem, dolga leta. Seveda nisem bila srečna, a nisem vedela dovolj, da bi razumela, da sta v veliki meri kriva okolje in vzgoja.
Odločitev, da spremenim svoje življenje
Ko sem rodila svojo najstarejšo hči, sem dobila pomemben razlog, da si želim boljše življenje. Odločena sem bila, da bodo moji otroci odraščali v bolj pozitivnem domu. Seveda sem se morala zelo potruditi, da se to uresniči.
Moj prvi porod je bil zelo težak in po porodu sem postala ekstremno tesnobna. Bila sem v zelo slabi koži. Nisem se želela zanašati na zdravila in vedela sem, da moram nekaj spremeniti v sebi. Kljub temu, da mi je mož bil v izjemno oporo, sem se zavedala, da sta moje stanje duha ter moj pogled na svet moja odgovornost.
Obupana, a odločna sem začela z nečim, kar mi je sčasoma spremenilo življenje. No, ni mi dobesedno spremenilo življenja, spremenilo pa je moje doživljanje slednjega. Naj razložim.
Moč preoblikovanja perspektive
Naučila sem se, kako preoblikovati svojo perspektivo in po mojem mnenju je to najpomembnejša veščina za povečanje sreče. Moč preoblikovanja je v tem, ker lahko spremeni vašo izkušnjo življenja - ne da bi se ob tem spremenile tudi vaše dejanske okoliščine.
Pred nekaj tedni sem želela obiskati očeta, ki se je na novo preselil. Tisti dan je bilo izjemno vetrovno in z očetom sem se dogovorila, da se bomo z dekleti odpravile, a mu sporočim, če se bomo morda morale ustaviti. Po nekaj urah smo uspešno prispele na cilj in po obisku smo se odpeljale do bližnje restavracije. Preden smo sploh naročile pijačo, je veter podrl steber in prišlo je do izpada elektrike. Kuhinja se je zaprla, moji hčeri pa sta za kosilo jedli čips. Na poti domov smo naletele še na podrta drevesa in imeli veliko ovir, preden smo prispele.
Namesto da bi bila jezna zaradi takšnega dneva, sem bila vesela, da sem se potrudila. Pomembno mi je, da smo s puncami bile na varnem in tudi mojemu očetu je veliko pomenilo, da smo kljub oviram prišle na obisk.
To je samo ena od mnogih situacij, ki bi jih prej najbrž doživela negativno in se nad njimi pritoževala - zdaj pa preoblikujem svojo perspektivo in najdem nekaj dobrega.
Moje življenje je v resnici enako, kakor je bilo prej. A doživljam ga drugače. Počutim se drugače.
Kako preoblikovati svojo perspektivo?
Moje preoblikovanje je potekalo v treh korakih, ki so zame skupaj delovali v harmoniji.
Prakticiranje hvaležnosti
Najprej sem si začela pisati sezname hvaležnosti. Nisem razumela njihove vrednosti - imela sem samo globoko željo, da bi začela ceniti vse dobre stvari v svojem življenju. Vsak teden sem napisala seznam pozitivnih stvari, ki so se zgodile. Nato sem si pričela zapisovati vsak dan.
Če imate naporen urnik in nimate časa, da bi pisali seznam vsak dan, morda pričnite enkrat tedensko. Če vam je zapisovanje preveč naporno, lahko poskusite seznam povedati tiho v svojih mislih ali si jih zapisati v telefon.
Iskanje pozitivnosti
Če boste redno ozaveščali vse dobro v svojem življenju, se bo vaša miselnost sčasoma začela spreminjati na bolj pozitivno. Po tem, ko sem nekaj mesecev redno prakticirala hvaležnost, je svet zame nenadoma postal lepši. Spoznala sem, da pozitivna naravnanost ni nekaj, kar nam je položeno v zibelko ampak nekaj, kar moramo ustvariti sami. In več pozitivnosti, kot iščemo, več je najdemo.
Zato sem začela zavestno iskati pozitivnost. V vsaki situaciji sem se potrudila poiskati nekaj dobrega, ne glede na to, za kakšno situacijo je šlo. Na začetku je to bilo precej težko, a sčasoma so moje misli že avtomatsko videle dobre stvari v vsemu, kar me je v življenju doletelo. S tem, ko sem na svet gledala pozitivno, so se zmanjšali tudi moji občutki obremenjenosti in čutila sem manj stresa.
Pisanje dnevnika
Sploh, če odraščamo v negativnem okolju, je zelo lahko zdrsniti nazaj v zakoreninjeno vedenje. Stare navade težko umrejo. Čeprav se danes počutim zelo duševno močno vem, da če bi se nehala truditi za preoblikovanje perspektive, bi se vrnila nazaj k miselnosti, ki sem jo razvila kot otrok.
Vodenje dnevnika je moj najljubši način, kako ostanem na pravi poti. V dnevnik si zapisujem seznam hvaležnosti, opišem kakšno situacijo in v opis vključim vse pozitivne vidike, ali pa preprosto izražam svojo ustvarjalnost.
Danes lahko rečem, da se počutim boljše, kot kadarkoli prej. Zavedam se vsega dobrega, kar imam v življenju, obenem pa mi je preoblikovanje perspektive dalo prav posebno moč. Vem, da bom premagala vse življenjske ovire in da me težji trenutki ne bodo pahnili v nesrečo, temveč bom tudi v njih našla nekaj dobrega.
Prirejeno po: TinyBuddha
- Preberite si še: V mladosti nisem bila zadovoljna s seboj. Zakaj bi si danes torej sploh želela biti mlajša?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
