Monica Bellucci že desetletja velja za eno najbolj prepoznavnih igralk evropskega filma. Rojena leta 1964 v italijanski Umbriji je svojo pot začela kot model, a se je kmalu preselila pred kamero kot igralka.
Na vprašanje o vplivu časa na ženske je Monica Bellucci odgovorila:
"Prvega otroka sem rodila pri 40 letih, drugega pri 45. Pri 50 sem zaigrala v filmu o Jamesu Bondu. In ničesar od tega ne bi zamenjala za to, da bi bila spet stara 20 let.
Ko si mlad, imaš to, čemur Francozi pravijo ‘lepota hudiča’ – surovo, brezskrbno, skoraj nevarno. A pri 50 … se v tebi rodi drugačna lepota.
Lepota, ki ne prosi več za odobravanje. Ki za svoj obstoj ne potrebuje ličil ali tujega pogleda. Lepota, ki svojo moč črpa iz najglobljega dela tvojega bitja.
In ta moč ni fizična. Sestavljena je iz svobode, izkušenj in ljubezni do sebe."
Njena izjava odpira pomembno vprašanje: ali je lepota res nekaj, kar z leti izgubljamo – ali pa se zgolj preoblikuje? Mladost ima svojo magnetno energijo; telo je prožno, koža napeta, pogled odprt. To je faza raziskovanja, spontanosti in tudi negotovosti.
Toda v zrelosti lepota ni več vezana na pogled drugih, temveč na odnos do sebe. Ne temelji več na tem, kako smo videti, temveč kako se počutimo v svoji koži. Je rezultat odločitev, ki smo jih sprejeli, napak, ki smo jih preživeli, izkušenj, ki so nas preoblikovale.
Fizična lepota je minljiva – kot vse v naravi. A svoboda, izkušnje in ljubezen do sebe so nekaj, kar se z leti lahko samo poglobi. Čas ne zapira vrat, temveč odpira nova poglavja – če si jih dovolimo živeti.
