Izolacija ni nujno nekaj slabega.
Morda bomo zdaj vsaj malo bolj dojeli, da ne potrebujemo vsega, kar imamo.
Vsega, za čemer se pehamo in ubijamo vsak dan.
Mogoče dojamemo, da lahko preživimo brez točno tiste hrane in da dišava za wc ni življenjskega pomena.
Da smo lahko vsi danes uspešni, a jutri brez službe. Vsi danes zdravi, a jutri invalidi.
In da bomo enkrat (če nam bo dana ta sreča) vsi ostareli in najbrž potrebni pomoči.
Da je sprehod v naravi boljši od hoje po nakupovalnih središčih in da je lepše poslušati ptice kot avte.
Da je največje bogastvo v nas samih; ljubezen, empatija in skrb za sočloveka pa največ, kar lahko prejmemo. In največ, kar lahko podarimo.
V težkih časih se pokaže tisto najboljše in žal tudi tisto najslabše v ljudeh. Zato se obnašajte tako, kot si želite, da bi se drugi obnašali do vas. Tako preprosto je.
Ker sem po naravi optimist, verjamem, da ZMOREMO.
Zato z upanjem zrem v prihodnost.
Nataša Vidgaj, pogumnapunca.blogspot.com
- Poglejte si še: VIRUS: Skrajni čas je že, da se človeštvo »umiri«
ali pa Kako speči kruh brez kvasa?
