Dilema: Ali visoka inteligenca v svetu zmenkov predstavlja prednost ali slabost?
Kako se razvija privlačnost? Ali je na začetku razmerja, ko se potencialna partnerja še spoznavata, inteligenca očarljiva ali odbijajoča? Poglejmo si, kaj pravijo raziskave.
Privlačnost in psihološka distanca
Lora E. Park in drugi (2015) so raziskovali vpliv psihološke distance in inteligence na moško privlačnost do žensk. Izpostavljajo, da je medosebno privlačnost mogoče gojiti z oceno psihološke razdalje, kot tudi skozi primerjavo zaznanih lastnosti med seboj in drugo osebo. Psihološka razdalja je opredeljena kot subjektivna izkušnja zaznave tega, kako blizu ali daleč od subjekta se (psihološko) nahaja druga oseba.
Preberite si še:
V raziskavi so ugotovili, da so moške pritegnile inteligentne ženske takrat, ko so jih zaznali kot psihološko bolj oddaljene od njih.
Ker mnogi ljudje opisujejo idealnega partnerja kot nekoga, ki poseduje boljše lastnosti kot oni sami, ni presenetljivo, da moške privlačijo psihološko oddaljene ženske, ki so pametnejše od njih.
To pa se spremeni, ko moški ženske zaznajo kot psihološko bližje. Park in drugi ugotavljajo, da se takrat moški pri ocenjevanju privlačnosti bolj zanašajo na dejavnike, kot npr. kako se počutijo v tistem trenutku. Opažajo, da moške manj privlačijo ženske, ki jih prekašajo v psihološko podobnih razmerah, kar verjetno izhaja iz tega, da se počutijo manj “moško”.
Če vam koncept psihološke distance še vedno ni popolnoma jasen, naj to ilustriramo na konkretnem primeru:
Moški pristane na slepi zmenek z žensko, ki so mu jo prijatelji opisali kot atletsko in zabavno. Ta kombinacija lastnosti se mu zazdi odlična, vendar se na zmenku njegovo mnenje nemudoma spremeni, ko ga ženska fizično popolnoma predominira - tako na igrišču za mini golf kot tudi v nogometu.
Tako njun prvi zmenek postane tudi zadnji, saj je fizična moč in sposobnost za tega moškega predstavljala pomemben del njegove moškosti. Seveda si je želel športno aktivno partnerico s podobnimi interesi, vendar ne takšno, ob kateri bi se počutil popolnoma premaganega in inferiornega. Podobno se lahko zgodi tudi, ko je v igri inteligenca.
Zmožnost pristnega občudovanja
Ali je torej inteligentnim ženskam usojeno, da odvrnejo morebitne partnerje, s katerimi se intelektualno ne ujemajo? Na srečo ni nujno zmeraj tako. V resnici je to le eno izmed meril in sčasoma privlačnost postane veliko več kot le mera inteligence.
Moški in ženske imajo pogosto komplementarne lastnosti, ki jim olajšajo sodelovanje namesto, da bi jih potisnila v tekmovanje. In ko že govorimo o inteligenci, je veliko ljudi, tako moških kot žensk, dovolj pametnih, da znajo izkazati pristno občudovanje nad stvarmi, ki jih partner počne dobro, in si ob tem ustvarijo občutek navdiha, ne pa strahu in ogroženosti.
Vir: Psychologytoday.com
