Znanstveniki so v eni najbolj obsežnih raziskav doslej opisali pet glavnih obdobij razvoja človeških možganov. Raziskava, ki jo povzemajo na portalu bljesak.info, razkriva, kako se nevronske povezave spreminjajo od prvih mesecev življenja do pozne starosti.
V njej so analizirali slike možganov skoraj štiri tisoč ljudi, od dojenčkov, mlajših od enega leta, do devetdesetletnikov. Na podlagi teh posnetkov so ustvarili zemljevid razvoja možganskih povezav skozi življenje.
Ugotovili so pet širokih razvojnih faz in štiri ključne prelomne točke, v katerih se način organizacije možganov znova preusmeri. Te točke se pojavijo približno pri devetem, dvaintridesetem, šestinšestdesetem in triinosemdesetem letu.
Profesor Duncan Astle, vodilni avtor raziskave z univerze v Cambridgeu, je ob tem poudaril, da se lahko mnogi izmed nas ozremo nazaj in občutimo, da je naše življenje sestavljeno iz več različnih obdobij. Dodal je, da podobno pot prehodijo tudi naši možgani.
Po njegovih besedah razumevanje tega, da se možgani ne razvijajo enakomerno, temveč skozi nekaj večjih prelomnic, pomaga odkriti, kdaj in kako so njihove mreže najbolj občutljive na motnje.
- Preberite si še: 4 navade, ki najbolj uničujejo vaše možgane
Najdaljše obdobje
Otroški razvoj traja od rojstva do približno devetega leta. Takrat možgani vstopijo v adolescenco, ki v povprečju traja vse do okoli 32. leta. V zgodnjih tridesetih možganske nevronske mreže preidejo v tako imenovani "odrasli način delovanja". To je najdaljše obdobje, saj traja več kot tri desetletja.
Tretja prelomna točka, ki nastopi okoli 66. leta, pomeni začetek zgodnjega staranja možganske arhitekture. Zadnje obdobje, pozno staranje, pa se začne oblikovati približno pri 83. letu.
Od zgodnjega otroštva do adolescence se veliko število sinaps, ki so prisotne v možganih dojenčka, postopoma zmanjša, ohranijo se le najdejavnejše. Raziskava je pokazala, da se učinkovitost možganskih povezav v tem času zmanjša. Hkrati pa siva in bela možganovina hitro rasteta, kortikalna debelina doseže svoj vrh, oblika možganskih vijug in brazd pa se stabilizira.
Kaj se dogaja v času adolescence?
Drugo obdobje, adolescenca, je zaznamovano z nadaljnjo rastjo bele možganovine in vedno bolj izpopolnjenimi komunikacijskimi mrežami v možganih. To je čas, ko se učinkovitost nevronskih povezav postopoma izboljšuje, kar je povezano z boljšimi miselnimi sposobnostmi. Poudariti je treba, da obdobje prinaša predvsem stabilno razvojno pot, ne pa akutnih sprememb.
Vodja raziskave, Alexa Mousley, je ob tem dodala, da to ne pomeni, da se bodo ljudje v poznih dvajsetih vedli kot najstniki ali da bodo njihovi možgani videti enako. Gre za vzorec sprememb, ki se odvijajo v podobnem časovnem okviru. Rezultati bi lahko pomagali tudi pri boljšem razumevanju dejavnikov tveganja za duševne motnje, ki se najpogosteje pojavijo prav v adolescenci.
Možgani se spreminjajo po porodu
Okoli 32. leta pride do največje spremembe v razvojni poti možganov. Življenjski dogodki, kot je starševstvo, bi lahko prispevali k nekaterim opaženim spremembam, čeprav raziskava tega ni neposredno preverjala.
Mousley je ob tem poudarila, da vemo, da se možgani žensk po porodu spreminjajo. Po njenem mnenju je zato povsem razumno domnevati, da bi lahko obstajala povezava med temi prelomnicami in tem, kar se dogaja v možganih.
Od 32. leta naprej se zdi arhitektura možganov stabilnejša kot v prejšnjih fazah. To se ujema z ugotovitvami drugih raziskav, ki so pri ljudeh v tem obdobju zaznale vrhunec inteligentnosti in izoblikovanosti osebnosti.
Možganske regije postanejo tudi bolj ločene in kompaktne v svojem delovanju.
Zadnji dve prelomni točki sta povezani z zmanjševanjem povezanosti med možganskimi regijami, kar se običajno povezuje s staranjem in propadanjem bele možganovine.
Prirejeno po: bljesak.info
