Ko je raziskovalka dr. Zilka Spahić Šiljak pred leti na zahodu Los Angelesa stopila v prostor luteranske cerkve, jo je pričakal prizor, ki se ji je vtisnil v spomin. Med judovskimi verniki je zagledala žensko s hidžabom, obred pa je vodila rabinka.
Muslimanka tam ni bila po naključju. Isti verski prostor so si delile tri različne skupnosti: judovska Ahavat Torah, sufijska Musallah Tauhid in gostiteljska luteranska cerkev.
Razlog za to nenavadno sobivanje sprva ni bil kakšen velik medverski projekt, ampak preprost: denar.
Nepremičnine v Los Angelesu so bile za majhne verske skupnosti predrage. Namesto da bi vsaka iskala in plačevala svoj prostor, so naredile nekaj, kar je bilo na prvi pogled skoraj nepredstavljivo: odločile so se, da si bodo delile istega.
Ko so prišli judovski verniki, so prostor pripravili za šabat in postavili skrinjo s Toro. Ko je prišla sufijska skupnost, so razgrnili preproge in sezuli čevlje. Ob nedeljah so prostor napolnili kristjani.
Isti zidovi, tri vere
To, kar se je začelo kot praktična rešitev finančnega problema, je sčasoma postalo nekaj veliko večjega. Skupnosti so se začele obiskovati ob praznikih, spoznavati običaje druga druge in preživljati čas skupaj. Bližina pa ni prinesla samo prijetnih trenutkov. Na površje so prihajali tudi predsodki, nelagodje in strahovi, ki jih je veliko lažje ohranjati, dokler človeka na drugi strani pravzaprav ne poznamo.
Prav v tem je rabinka Miriam Hamrell videla smisel njihovega nenavadnega sobivanja: kako naj bi se karkoli spremenilo, če bomo vedno zahajali samo tja, kjer nam je udobno?
Nikomur se ni bilo treba odpovedati svoji veri ali postati bolj podoben drugemu. Judje so ostali judje, muslimani muslimani in kristjani kristjani. Le vrata so bila ista.
Štirinajst let pozneje se zgodba ponovi
Januarja 2025 je uničujoči požar Eaton opustošil dele širšega Los Angelesa. Med stavbami, ki jih je pogoltnil ogenj, je bila tudi sinagoga Pasadena Jewish Temple and Center.
Judovska skupnost je čez noč ostala brez svojega verskega doma.
Takrat ji je vrata odprla First United Methodist Church v Pasadeni. V isti cerkvi je že leta gostovala tudi muslimanska skupnost Islamic Center of Southern California.
Pod isto streho so se tako ponovno znašli judje, muslimani in kristjani.
V istih prostorih so začele potekati muslimanske petkove molitve, judovska praznovanja šabata in krščanski obredi. Tam, kjer bi politični zemljevid sveta hitro potegnil ostre ločnice, so ljudje različnih ver nenadoma delili hodnike, dvorane in vsakdan.
V času, ko družbena omrežja služijo na račun kurjenja medsebojne sovražnosti, nam zgodba vernikov iz Los Angelesa nastavlja neprijetno ogledalo: za sobivanje nam ni treba verjeti v isto. Potrebujemo le dovolj prostora drug za drugega – in pogum, da odpremo vrata.