Zgodilo se je pri naših sosedih na Hrvaškem. Bolj natančno, v Zagrebu.
"Na balkonu sem imela dolga leta staro skledo, ki sem jo skupaj z drugimi starinami podedovala po babici, a nisem vedela, čemu pravzaprav služi. Mislil sem, da gre samo za okrasno posodo. Potem pa sem pred dnevi gledala film na Netflixu in videla isto, isto zeleno barvo ...," je za Jutarnji list povedala Zagrebčanka, ki ni vedela, kakšen zgodovinsko zanimiv kos hrani na svojem balkonu kot okras.
Posodo z jedjo je sicer videla na začetku filma Bosanski lonec, ki so ga pred kratkim pričeli predvajati na Netflixu.
"Bosanski lonec je tradicionalna jed rudarjev v Bosni. Vsak rudar je prinesel, kar je imel. Eni so prinesli korenje, drugi zelenjavo, tretji krompir. Kdor je imel meso, so ga najprej zakopali glineno posodo v zemljo in potem nad njim zakurili ogenj. Ob koncu izmene so izkopali lonec izpod žerjavice in potem skupaj jedli. Tako je nastala tradicionalna balkanska jed, bosanski lonec", je mogoče izvedeti na začetku filma, skupaj s posnetki rudarjev, ki ob vhodu v rudnik pripravljajo obrok s skoraj enakim loncem, kot ga ima ona na balkonu.
"Pozneje sem se spomnila, da so moji stari starši v začetku 60. let živeli več let v Sarajevu in so posodo verjetno prinesli s seboj, ko so se vrnili v Zagreb. Bila pa je tudi na njihovem balkonu zgolj za okras," je povedala pravi.
Bosanski lonec velja za tradicionalno jed iz Bosne in Hercegovine. Kulinarični zgodovinarji po navedbah Wikipedije domnevajo, da ima jed dolgo tradicijo v Bosni in Hercegovini ter celotni regiji, njeni začetki pa najverjetneje segajo v srednjeveško Bosno, kjer so jo pripravljali kot tradicionalno delavsko (rudarsko) jed. Prvotno je bil pripravljen v precej skromnejši različici, kot je danes.
Najpogostejše sestavine bosanskega lonca so, kot pravijo: govedina, jagnjetina, krompir, čebula, česen, paprika, jajčevci, paradižnik, sol, poper, zelje ... Poleg tega, da se pripravlja v lončeni posodi, ga je mogoče pripraviti tudi v bakrenem loncu.
Bosanski lonec je sicer hrvaški film iz leta 2023, ki ga je režiral in scenarist Pave Marinković. Film spremlja Faruka Šego, bosanskega pisatelja, ki mu grozi izgon iz Avstrije, če ne dokaže, da je prispeval k avstrijskemu kulturnemu življenju.
Povzeto po Jutarnji.
