V svetu, kjer odrasli pogosto postavljamo pravila, ki jih sami ne upoštevamo, otroci odraščajo med zahtevami in protislovji, ki jim otežujejo razumevanje, kaj pomeni biti odrasel.
Dilema vzgoje: med zahtevami in protislovji
"Pozdraviti me moraš," reče teta, ki pride na obisk enkrat na mesec, a niti svojih sosedov ne pozdravi.
"Zdaj si odrasel, moral bi biti bolj samostojen," reče oče, medtem ko mu žena lika srajce.
"Še vedno dojiš?" vpraša sestrična, ki nikoli ne preneha kaditi cigaret.
"Poslušati moraš, kar ti drugi govorijo," reče dedek, ki pripravlja meso za snaho, ki je vegetarijanka.
"Zdaj si že velik, moraš spati sam v svoji postelji," reče mati, ki spi pri svoji mami, ko je njen mož na službenem potovanju.
"Posodi svoje igrače drugim, ne bodi tako sebičen," reče stric, ki svojega avtomobila ne bi posodil niti svoji ženi.
"Če rečem ne, je ne," reče tašča, ki še vedno ne razume, da bi morala poklicati, preden pride na obisk.
"Klofuta je vzgojna, to ni nasilje," reče stric, ki ima še vedno nočne more zaradi očetovega pasu.
"Spoštovati moraš odrasle," reče babica, ki otroku da kokakolo, ko mama ne vidi.
Najboljše darilo, ki ga lahko damo otrokom, je, da se vedemo kot odrasli in njim pustimo, da so otroci. Že tako je dovolj težko odraščati v svetu, ki je tako razdrobljen, kot je naš.
Besedilo: Arroyo Artola
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj