Raziskave že desetletja kažejo, da en starševski slog prinaša najboljše rezultate.
Predstavljajte si, da je vaš otrok star 10 let in vam reče:
»Rad bi napravo za 1000 evrov, poleg tega pa še 40 evrov na mesec, da jo bom lahko uporabljal. Z njo bom ves dan klepetal s prijatelji in tudi z odraslimi, ki jih sploh ne poznam. Mimogrede, od nje skoraj nikoli več ne bom dvignil pogleda.«
Večina staršev bi na to odgovorila z odločnim ne.
Ali pa si predstavljajte 12-letnika, ki reče:
»Rad bi posnel na stotine svojih fotografij in jih objavil na spletu, kjer jih bodo lahko videli vsi moji sošolci in neznanci ter ocenjevali, kako sem videti.«
To je pravzaprav opis Instagrama. Tudi v tem primeru bi večina staršev nekoč najverjetneje odgovorila z ne.
Danes pa mnogi starši rečejo da, pogosto ne da bi se zares zavedali, kaj vse pomeni, ko otroku predajo pametni telefon.
To še ne pomeni, da so slabi starši. Mnogi med njimi še vedno vztrajajo pri rednem času za spanje, pripenjanju z varnostnim pasom in lepem vedenju. Vendar sta vpliv tehnologije in družbenih omrežij postala tako močna in običajna, da tudi zelo skrbne starše hitro odnese tok tega, kar počne večina.
Podatki so zaskrbljujoči. Otroci svoj prvi pametni telefon danes dobijo že okoli enajstega leta starosti. Skoraj 40 odstotkov otrok med 10. in 12. letom pa je že prisotnih na družbenih omrežjih. Vedno več raziskav kaže, da posledice tega niso spodbudne.
Kaj naj torej storijo starši?
Odgovor psihologov je presenetljivo preprost: starši morajo ostati voditelji.
- Preberite si še: Gabor Mate: "Zaradi TEGA v otroštvu nastajajo psihične težave"
Štirje starševski slogi in eden, ki se po raziskavah najbolje obnese
O starševskih slogih se danes veliko govori. Morda ste že slišali za starše »helikopterje«, ki nenehno bdijo nad otrokom, »plug starše«, ki odstranjujejo vse ovire z otrokove poti, ali za nežno starševstvo. V psihologiji pa starševstvo običajno delijo na štiri osnovne sloge.
1. Nevključeno starševstvo
Takšni starši poskrbijo za otrokove osnovne potrebe, sicer pa so čustveno in vzgojno malo prisotni. Otroci odraščajo z malo podpore, malo pravil in malo usmerjanja.
2. Popustljivo starševstvo
Ti starši so zelo ljubeči in razumevajoči, vendar otrokom le redko postavljajo jasne meje. Veliko je topline, precej manj pa pravil in doslednosti.
Avtorica članka opozarja, da se lahko v to skupino včasih uvršča tudi napačno razumljena oblika »nežnega starševstva«, kadar želja po razumevanju popolnoma izrine postavljanje meja.
3. Avtoritarno starševstvo
Za ta slog so značilna stroga pravila, kazni in malo čustvene topline.
Značilni stavek takšnih staršev je:
»Zato, ker sem jaz tako rekel.«
Otroci pogosto ubogajo, vendar lahko ob tem razvijejo odpor ali pa se pravil držijo le takrat, ko jih nekdo nadzoruje.
4. Avtoritativno starševstvo
Raziskave že desetletja kažejo, da prav ta slog prinaša najboljše rezultate.
Takšni starši znajo postaviti jasne meje, hkrati pa ostajajo topli, spoštljivi in pripravljeni poslušati otroka.
Pravila razložijo, namesto da bi jih zgolj ukazovali.
Zakaj se drugi slogi pogosto izkažejo za manj učinkovite?
Če starši otroku nikoli ne postavijo meja, se lahko zgodi, da težko razvije samodisciplino in odgovornost.
Če pa so pravila zelo stroga, brez razlage in topline, se otroci pogosto naučijo predvsem tega, kako se izogniti kazni. Ko nadzora ni več, pogosto izgine tudi motivacija za odgovorno vedenje.
Avtoritativni starši pa poskušajo združiti oboje. Otroku priznajo njegove občutke, hkrati pa vztrajajo pri mejah.
Psihologinja Becky Kennedy takšen pristop opisuje kot trdno vodenje. Gre za to, da starš sprejme odločitev, za katero ve, da je dobra za otroka, tudi če je otrok zaradi nje v tistem trenutku jezen ali razočaran.
Kako je to videti pri uporabi telefonov?
Pri pametnih telefonih in družbenih omrežjih to pomeni jasna pravila.
Na primer:
- telefon ponoči ne sodi v otroško sobo,
- družbena omrežja niso primerna pred določeno starostjo,
- čas pred zasloni je omejen.
Toda pomemben del tega pristopa je tudi razlaga.
Namesto:
»Zato, ker sem jaz tako rekel.«
lahko starš reče:
»Moja naloga je sprejemati odločitve, ki skrbijo za tvoje zdravje in dobro počutje, tudi če ti trenutno niso všeč. Razumem, da si jezen, vendar je to ena od tistih odločitev, pri kateri bom vztrajal.«
Na ta način otrok lažje razume, da meje niso kazen, ampak zaščita.
Cilj ni otrokova trenutna sreča
Če otroku vedno ugodimo, bomo morda danes res preprečili prepir. Toda dolgoročno lahko s tem zmanjšamo njegovo sposobnost zbranosti, samostojnosti, razvijanja zdravih odnosov in soočanja z razočaranji.
Naloga staršev ni, da je otrok vsako minuto zadovoljen. Njihova naloga je vzgojiti odraslega človeka, ki bo samozavesten, odgovoren in sposoben samostojnega življenja.
Otroci namreč še nimajo dovolj razvitega dela možganov, ki omogoča dolgoročno načrtovanje in presojo posledic. Prav zato potrebujejo starše, ki znajo biti hkrati ljubeči in odločni.
Po mnenju psihološke stroke prav takšno ravnovesje otrokom daje največ možnosti, da odrastejo v zdrave, odporne in samostojne odrasle tudi v svetu, kjer tehnologija postaja vse pomembnejši del vsakdana.
Vir: cnbc.com
