Nove raziskave razkrivajo, kako najhitreje ocenite, ali lahko neznancu zaupate.
Ena prvih stvari, ki jih opazimo ob srečanju z neznanci, je to, kaj počnejo s svojim telesom. Da nam želijo veliko tega sporočiti že s svojo držo, potrjujejo tudi raziskave.
Eden glavnih znakov, ki daje jasen namig o tem, da želi nekdo nad vami dominirati, je odprta, pokončna in razširjena drža. Nekdo, ki se je pripravljen prilagoditi, morda celo podrediti, bo namreč verjetneje zavzel bolj upadlo držo in se telesno nekoliko zaprl.
Seveda pa pri ocenjevanju neznancev ne gre sklepati prehitro, svarijo raziskovalci. Pozornost gre namreč usmeriti v to, na kakšen način ljudje stojijo in se prezentirajo večino časa. Vsi ljudje se namreč lahko občasno postavimo v katero koli od drž, odvisno od našega čustvenega stanja in situacije v kateri smo se znašli. Tako se bo v trenutkih strahu vsak izmed nas telesno umaknil in zaprl.
Pa vendar, ali telesna govorica lahko razkriva osebnostne lastnosti?
Raziskovalci menijo, da je to mogoče. Predhodne raziskave kažejo, da je drža ekstrovertiranih in introvertiranih ljudi drugačna, pa tudi, da način, na katerega drugi ocenjujejo osebnost nekoga na podlagi drže, ustreza temu, kako ljudje ocenjujejo sami sebe. Še več, drža prav zares lahko izdaja tudi psihopatske lastnosti.
Testiranje povezave med držo in osebnostjo
Raziskovalna skupina McGill se je lotila serije petih študij, v katerih so ocenili osebnost in držo. V štirih od teh študij so udeleženci predložili svoje fotografije, na katerih stojijo v svoji naravni pozi, v preostali pa so udeleženci prišli v raziskovalni laboratorij in opravili niz fizioloških meritev. Vsega skupaj je bilo v študijo zajetih 608 ljudi, večinoma je šlo za mlajše odrasle.
Prvo spoznanje, do katerega so se dokopali raziskovalci, je bila, da so ljudje s praviloma bolj izrazito široko in pokončno držo dosegali tudi višje rezultate glede osebnostnih lastnosti, ki so povezane s psihopatskimi težnjami.
V eni od analiziranih študij so morali udeleženci tudi pozirati v skladu z navodili raziskovalcev. Med drugim jim je bilo naročeno, da bodisi zavzamejo dominantno ali podrejeno držo. Podrejenost so praviloma izrazili s sklonjeno, naprej upognjeno držo, ko pa so dobili navodilo, naj izgledajo dominantno, so stali pokonci, z boki naprej in trupom, nagnjenim nazaj. Čeprav to pomeni, da ljudje prepoznavajo telesne znake poskusov dominiranja, pa se zaradi same drže niso počutili drugače, kar je v nasprotju s popularno tezo o tem, da je za občutek notranje moči in več samozavesti potrebno zgolj spremeniti položaj telesa.
Čeprav se zdi to, da imajo tisti, ki stojijo izrazito pokonci in si z držo jemljejo veliko prostora, morda psihopatske težnje, nekoliko za lase privlečeno, pa v peti študiji serije avtorji niso le ponovili svojih prejšnjih ugotovitev, ampak jih prav v to smer tudi razširili.
Nabor lastnosti, vključenih v končno študijo, je vključeval psihopatijo, manipulativnost, tekmovalnost in prepričanje o večvrednosti. Po besedah avtorjev ta vrsta nezaželenih lastnosti vodi do 'uporabe taktik ustrahovanja, da bi si tako izboljšali dostop do virov v okolju na račun drugih'.
Tekmovalnost teh dominantnih posameznikov izvira iz občutkov, da je 'biti na dnu hierarhije nekaj najbolj nevzdržnega'. S tem, ko stojijo pokončno in vzravnano – v kar vlagajo napor, ki zahteva kar nekaj moči – pa želijo pri drugih dajati vtis, da so jim nadrejeni, kar še podžiga njihove apetite 'po zmagi'.
Od drže do psihopatije
Kaj pa, če ste tak tip osebe, ki naravno stoji vzravnano? Morda ste imeli srečo, da ste kot mladi hodili na tečaje plesa ali se ukvarjali s športom, kjer ste se takšne drže morali priučiti.
Raziskovalci v tem oziru dodajajo, da ljudje brez dominantnih orientacij praviloma spreminjajo svojo držo. Udeleženci, ki so dosegli nižje rezultate pri nezaželenih lastnostih poskusov dominacije, so izkazovali širši nabor telesnih drž, predvsem pa niso poskušali neprestano 'premagovati druge tako, da bi bili neprestano videti močni in žilavi'.
Čeprav so izsledki študij zanimivi, ne gre pozabiti, da gre za relativno majhen vzorec udeležencev, od katerih so bili vsi le mladi odrasli. A zakaj bi to sploh bilo pomembno? Ker starost igra vlogo pri tem, kako ljudje uporabljajo svoje telo.
Ko se ljudje starajo, namreč pride do naravne izgube telesne mase, zaradi česar tudi psihopati vse težje uporabljajo svoja telesa za poskuse podrejanja ljudi, ki jih imajo za šibke.
Navkljub vsemu se raziskovalci strinjajo, da ob stiku z neznancem, za katerega se zdi, da vas želi s svojo držo spraviti v podrejen položaj (tudi, če mu to ne uspeva v celoti), to prepoznate in ga ocenite kot človeka, ki se mu gre izogibati.
Preberite si tudi:
- 5 znakov, po katerih prepoznate nevarnega narcisa ali psihopata
- Strokovnjakinja: Kakšna je razlika med psihopatom in sociopatom?