Ko ženska utihne, to ne pomeni, da nima več besed – pomeni, da so bile njene besede že tolikokrat preslišane.
Najhujši občutek za žensko je, ko želi z moškim spregovoriti o njegovem vedenju, ki jo vsak dan rani – on pa namesto poslušanja postane jezen in situacijo obrne proti njej.
To je občutek, ki reže globoko – mešanica frustracije, žalosti in čustvene zapuščenosti. Zbere pogum, da spregovori – ne zato, da bi se prepirala ali napadala, temveč zato, ker ga ljubi in želi, da bi bilo bolje. Govori iz bolečine in iz upanja, v želji, da bi jo morda tokrat res slišal, da bi razumel težo, ki jo že dolgo nosi v tišini.
Toda namesto da bi se približal, postavi zid. Namesto da bi priznal njena čustva, se umakne. Postane glasen, hladen ali sarkastičen. Krivdo prelije nanjo – njene besede obrne v očitke o njenem značaju, tonu, trenutku, ko je temo odprla. Pogovor se tako nenadoma spremeni – ne gre več za to, kar ga je prosila, temveč za to, kako ga je prosila. In njena bolečina se skrije pod njegovo jezo.
In ne boli le prepir sam, temveč tudi sporočilo, ki se skriva spodaj:
Tvoja čustva niso pomembna.
Tvoja bolečina je nadležna.
Tvoj glas je preveč.
Tisti trenutek postane tiha rana – še ena brazgotina, ki jo skrbno potiska vase zaradi miru. A mir brez razumevanja ni pravi mir – je le molk. Je pretvarjanje. Je življenje, v katerem hodi po prstih, medtem ko počasi izgublja koščke sebe, samo zato, da se stvari ne bi razdrle.
Še huje pa je, da po dovolj takih trenutkih začne dvomiti vase:
»Morda sem preveč občutljiva.«
»Morda bi morala pustiti pri miru.«
»Morda to sploh ni pomembno.«
A globoko v sebi ve, da je. Ve, kako se spoštovanje, empatija in ljubezen morajo čutiti – in to ni to.
Ko ženska spregovori o nečem, kar jo boli, je to darilo. To je njen način, da pove: še vedno mi je mar, še vedno želim, da uspe. To je priložnost za povezanost, zdravljenje in rast. A kadar ta trenutek naleti na jezo ali obtoževanje, jo to le še bolj oddalji. Ne le čustveno, temveč tudi duhovno.
Ker nič ni bolj uničujoče za žensko dušo kot to, da je vedno znova postavljena v položaj, kjer se počuti napačno – samo zato, ker si želi, da bi bila obravnavana pravilno.
Vir:
