Kljub hudemu tempu, ki je danes žal že prej pravilo kot izjema, ne pozabite tudi nase.
Živel je gospod, ki je vsak dan odšel od doma na delo. Čeprav se njegov urnik že dvajset let ni spremenil, je še vedno vsak dan zamudil.
Prve trenutke dneva je vedno porabil za iskanje aktovke, čevljev ali spodnjega perila. Tako raztresen je bil, da je včasih, ko se je končno odpravil od doma, moral spet nazaj, ker je ugotovil, da je pozabil denarnico, kravato ali kaj drugega.
Nekega večera pa je sklenil, da tako ne gre več. "Naredil si bom seznam," se je odločil. "Vsak večer bom pred spanjem zapisal, kje sem kaj pustil. Ko bom vstal, bom pogledal seznam in bom vedel, kje so stvari, ki jih moram vzeti s sabo."
Navdušen nad svojo idejo je kupil majhno beležnico in svinčnik. Ko je prišel domov, si je slekel suknjič in ga obesil na obešalnik. Zapisal si je: suknjič na obešalniku. Aktovko in dokumente je odložil na mizo in to prav tako zapisal v beležnico. Pozneje, ko se je odpravljal spat, je ob vsakem kosu oblekel, ki ga je odložil, zapisal: srajca in hlače na stolu ob postelji. Čevlji pod posteljo. Nogavice v čevljih.
Naslednje jutro je takoj, ko se je zbudil, vzel beležnico in prebral od spodaj navzgor: nogavice v čevljih, čevlji pod posteljo. Oboje je našel in obul.
Tako se je v miru uredil in pravočasno odpravil od doma.
Preden je stopil iz hiše, je še enkrat pregledal seznam, da bi preveril, ali ni česa pozabil. Začel si je ponavljati: "Nogavice, čevlji, srajca, dokumenti, aktovka..."
Nenadoma je prebledel. "Kje sem pa jaz?"
Vrnil se je v hišo, da bi se našel, a mu ni uspelo. Skoraj obupan se je sesedel v naslanjač in se zaman iskal na seznamu. Pozabil je nase.
Včasih smo tako zelo zaposleni z vsemi opravili, ki nas čakajo v dnevu, da ob tem pozabimo nase in na naše notranje stanje. Zato se ne pozabite večkrat dnevno ustaviti in vprašati: "Kje sem jaz? Kaj se dogaja v mojem notranjem svetu?"
Prirejeno po: Jorge Bucay
- Preberite si še: Sporočilo patra Karla Gržana: "Zdaj moramo misliti naprej"