Življenje nam vedno nameni točno tisto, kar potrebujemo (Jorge Bucay, navdihujoča zgodba)

1. 1. 2023
Deli
Življenje nam vedno nameni točno tisto, kar potrebujemo (Jorge Bucay, navdihujoča zgodba) (foto: Profimedia)
Profimedia

Življenje nas vedno podpira pri tem, da smo povezani s svojim bistvom in sledimo svojemu poslanstvu. Tudi če v nekem trenutku to ni tako očitno.

Moški obupan hodi po puščavi. Ravnokar je iz čutare izpil še zadnjo kapljico vode. Sonce mu bije v glavo in ne ve, koliko časa bo še lahko zdržal.

Nenadoma pa se le pojavi upanje; možakar zagleda, kako z desne naravnost proti njemu na kameli jezdi beduin.

"Hvala bogu!" reče. "Vode, prosim... vode!"

"Ne morem ti dati vode," reče beduin. "Trgovec sem in vodo potrebujem za potovanje po puščavi."

"Pa mi je malo prodaj," ga roti moški. "Plačal ti bom..."

"Žal, nemogoče. Ne prodajam vode, prodajam kravate."

"Kravate?"

"Da, samo poglej, kako čudovite so... Te so italijanske, v akciji, tri za deset dolarjev... Te druge iz indijske svile pa so za vse življenje... In te od tukaj..."

"Ne, ne. Nočem kravate, vodo hočem!"

Trgovec odide naprej, žejni raziskovalec pa še naprej izgubljeno tava po puščavi.

Ko se povzpne na sipino, zagleda, kako se mu približuje drug trgovec. Zapodi se k njemu in reče: "Prodaj mi malo vode, prosim te..."

"Vode ne," odgovori trgovec. "Lahko pa ti ponudim najboljše kravate v Arabiji..."

"Kravate!!! Nočem kravat! Vodo hočem!" obupano zavpije moški.

"Ampak imam posebno ponudbo," vztraja drugi. "Če kupiš deset kravat, dobiš eno brezplačno..."

"Nočem kravat!"

Žejni moški ob kričanju nadaljuje svojo brezciljno pot.

Čez nekaj ur, ko mu že skoraj poidejo moči, se popotnik povzpne na zelo visoko sipino in se od tam razgleduje po obzorju. Ne more verjeti svojim očem. Pred sabo, kak kilometer stran, zagleda oazo. Sredi palm in neverjetnega zelenja se modro lesketa voda.

Mož steče tja, čeprav se boji, da gre le za fatamorgano. Ampak ne. Oaza je resnična.

Kraj je obdan in zaščiten, vhod pa je samo en. Tega varuje stražar.

"Prosim, pustite me noter. Potrebujem vodo, lepo prosim..." moleduje možakar.

"Nemogoče, gospod. Vstop je dovoljen le s kravato."

Včasih mislimo, da nam življenje nameni stvari, ki jih ne potrebujemo (ali nam celo škodijo), v resnici pa nas samo usmerja točno tam, kjer moramo biti...

Prirejeno po: Jorge Bucay

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez