S staranjem ne pridejo le gube in kartice za popuste v lekarni, ampak tudi razne miselne navade, ki nam lahko škodijo.
Telo posluša glavo – to že dolgo vemo. In ko človek v sebi sprejme misel, da je "to pač to", začne ugašati. Tudi pogled se spremeni – postane težji in bolj utrujen. Oči pa so, kot pravimo, ogledalo duše. In pogosto tudi pokazatelj, koliko življenja je še v človeku.
Sledi nekaj misli, ki se vrtijo v glavah milijonov ljudi in jih počasi izčrpavajo. Čas je, da jih zamenjate s svežim zrakom, gibanjem in radovednostjo!
1. "V mojih letih ni več prostora za sanje"
To je ena najbolj nevarnih misli. In pojavi se veliko prej, kot si mislimo – v štiridesetih, petdesetih, šestdesetih. Človek začne urejati najnujnejše, razmišljati bolj resno, opušča srčne želje in stvari, ki ga veselijo. Morda tega ne pove na glas, a v sebi se že poslavlja od potovanj, zaljubljenosti, spontanosti, ustvarjalnosti. In postane… trd in tog. Dokler v človeku obstajajo želje, je živ.
2. "Živel bom toliko dolgo, kot mi je namenjeno."
Zveni filozofsko in poduhovljeno, skoraj pomirjujoče. A pogosto je to le izgovor.
Niste šli na sprehod, ker "saj ni pomembno." Niste nehali kaditi, ker je dedek kadil in dočakal devetdeset let. Takšne misli človeka razbremenijo odgovornosti za telo, izbire in tudi življenje.
A sodobna znanost jasno kaže: način življenja ima ogromen vpliv. Telo si zapomni tudi majhne odločitve – dodatnih 15 minut hoje, boljšo izbiro hrane, več počitka. Ja "usoda že razdeli karte, a mi z njimi igramo."
3. "Prestar sem za to."
Radi bi se naučili igrati kitaro ali pričeli z vadbo joge? "Prestar sem za to". Radi bi naredili nekaj novega? "Kaj bodo rekli drugi?" In kdo so ti "drugi"? Pogosto samo glas v naši glavi.
Na smučišču lahko srečate žensko v sedemdesetih, ki z lahkoto prehiti mlajše. Ona si ne govori "prestara sem". Ona si reče: "Kako lepo je, ko je sneg." In zato je bolj živa kot mnogi drugi.
4. "Ničesar več ne morem doseči."
Ta misel pride kot občutek, da je vse pomembno že mimo. Kot da starost pomeni konec možnosti. A življenje pogosto pokaže drugače. Veliko ljudi najde svoj pravi smisel šele kasneje. Začeti znova pri 40, 50 ali 60 ni znak poraza. Lahko je prav nasprotno – znak zrelosti. Takrat že imate izkušnje, modrost in boljši občutek, kaj si zares želite.
Samo opazujte svoje misli. Ko se ujamete v stavku: "To ni več zame", se vprašajte: Ali res ni zame? Ali me je samo strah? Ali sem se navadil na udobje?
Zamenjajte "ne morem" z "poskusil bom". Dovolj je, da ostanete radovedni.
"Ne prenehamo se igrati, ker se staramo. Staramo se, ker se prenehamo igrati."– George Bernard Shaw
In to ni le lepa misel, ampak je tudi biologija. Radoveden, igriv um ostane dlje aktiven. In aktiven um pomeni daljše, bolj izpolnjeno življenje.
