Nehvaležen berač

15. 1. 2018
Deli
Nehvaležen berač (foto: profimedia)
profimedia

Kaj narediš, ko te berač zmerja, namesto da bi ti rekel hvala? 

Pred dnevi me v centru Ljubljane ustavi brezdomec in prosi za kakšen euro. Odprem denarnico, čeprav sem vedela, da bom potrebovala kovance za plačilo parkirišča, in mu dam kovanec za 2 eura. Nato me prosi, če mu lahko kupim nekaj toplega za pojesti. Ker seveda hitim, kot danes pač hitimo vsi, odprem denarnico še enkrat in mu stisnem še 1 euro. S 3 euri si verjetno že lahko kupi kaj za pod zob? Nato reče, da potrebuje 20 eurov za zavetišče, da bi lahko spal na toplem. Dala sem mu ves drobiž in mu povem, da mu žal nimam več kaj dati, naj prosi še koga in bo sigurno nabral 20 eurov ter odidem. Berač jezno zakriči proti meni in me ozmerja z vsemi psovkami na črki P in K. Za zaključek pa še doda, da sem brez srca.

Prva misel je bila: "Oh, kako nehvaležen berač!" Dam mu 3 eure, namesto besede hvala pa dobim zmerjanje z vsemi kletvicami slovensko-balkanskega jezika. Dobrota je sirota, ali kako že? Sicer pa ne vem, kaj vse doživlja na ulici, ni mu lahko predvidevam, zato ga ne obsojam. Morda pa bi mu vendarle lahko dala še kakšen euro več? Pa vendar, nekaj sem le dala.

Ker verjamem, da nas vsaka situacija poskuša nekaj naučiti in podučiti, kmalu dojamem tudi nauk te prigode.

Ko se vrnem domov, se opazim, kako razmišljam. Če dobim v dar bel pulover, v mislih namesto hvaležnosti, razmišljam, kako bi imela takšnega še v roza barvi. Ko imam prost dan, namesto da sem hvaležna zanj, razmišljam, zakaj nimam prostih več dni. Razmišljam, kako bi bilo živeti kje drugje, pozabim pa na hvaležnost, da sem lahko, kjer sem. 

Pravzaprav sem jaz ta nehvaležen berač, ki ves čas prosi življenje za več, ni pa zmožen hvaležnosti za tisto, kar že ima in za darove, ki jih dobiva na pladnju vsak dan. 

Hvala berač za to lekcijo! 

Ana Vehovar

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez