Preberite si pogovor z Nejo Magdalenc v novi številki revije Sensa.
Neja Magdalenc že skoraj dve desetletji živi in dela s konji v čredi na Krasu, kjer raziskuje, kaj pomeni biti v odnosu.
"Konj je zame sobitje - ena od oblik zavesti, ki ji pripadamo vsi. Ni naključje, da smo z njimi povezani tako dolgo. V preteklosti so nam pomagali premikati se in graditi civilizacije, danes pa stik s konjem ni več nujen za preživetje, temveč način odkrivanja notranjega sveta."
"Konji so zelo senzorična bitja. Jaz pravim, da so med nebom in zemljo. Zelo so v telesu in sledijo svojim čutom. V primerjavi z nami je pri njih vse precej bolj preprosto, a hkrati so zelo senzibilni in povezani z naravnimi procesi. So izrazito socialne živali z močno strukturo, zelo podobno naši - kar je eden od glavnih razlogov, da smo z njimi tako kompatibilni."
V pogovoru za novo številko revije Sensa razmišlja o tem, zakaj v odnosu "ne gre za reševanje, ampak za prisotnost", kako nas konji učijo "stati na svojih nogah", in zakaj pravo sočutje ne posega, ampak dopušča.
"Ko se notranje občutje ujame z zunanjim delovanjem, konji to doživijo kot varnost," pravi. Takrat se zgodi stik – in "po navadi je to ljubezen, srčna povezava, ki si jo vsi želimo".

