Ženske z zdravo energijo bodo vedno (zavedno ali nezavedno) iskale moške z jasnimi in zdravimi mejami, moške, ki so pripravljeni prevzeti vodstvo in nuditi zaščito.
Če je moški preveč mehak, neodločen in pretirano ustrežljiv, se ženska ob njem ne bo počutila varno. V svojem bistvu si ne želi prevladati nad moškim – želi si čutiti, da se lahko ob njem sprosti. Ko ji moški brez odpora prepušča vodenje, ko se umika in izogiba odgovornosti, ji nezavedno sporoča, da je šibek, da ji ne more biti opora in da je ne zna zaščititi. Takšna dinamika pogosto v ženski prebudi nemir, dvom in notranji upor.
Ranjena ženska bo morda že vnaprej pričakovala, da bo morala poskrbeti za vse – nase bo prevzela preveč, ker moškim ne zaupa več. V njej bo ostajal neizgovorjen, a globoko zakoreninjen občutek, da se mora nenehno dokazovati, nadzirati in upravljati. A ženska, ki stopa iz te ranjenosti in želi graditi odnose z zdravega mesta, si ne bo želela prevzeti kontrole – hrepenela bo po tem, da lahko spusti, da lahko zaupa.
Zato moški v partnerstvu prevzame ključno vlogo, ne kot nadzornik, temveč kot nekdo, ki zna postavljati meje – mirno, jasno, samozavestno. Ko ženska preizkuša njegove meje ali skuša prevzeti nadzor, ni namen tega kaznovanje, temveč ustvarjanje varne strukture. Lahko reče nekaj preprostega, a čutečega, kot na primer: »Ne počutim se spoštovanega, kadar imam občutek, da me želiš nadzorovati. Prosim, da se pogovoriva drugače.«
Takrat, ko moški stoji trdno v svoji resnici, a hkrati ostaja prisoten in spoštljiv, se bo tudi ženska lažje omehčala, se odprla in – kar je ključno – začela zaupati. Ženska se lahko resnično sprosti šele takrat, ko čuti, da moški prevzema odgovornost – predvsem za svoj notranji svet, svoja dejanja, svojo besedo.
Pomembno pa je, da moški ne zapade v drugo skrajnost: da ne postane pretirano tog, ukazovalen ali agresiven. Tudi to seveda vzbuja nezaupanje in odpor, saj kaže na nerazrešene rane. Ranjen moški pogosto dvomi v svojo vrednost, kar se lahko kaže kot popolna podreditev ali kot želja po nadvladi. Obe skrajnosti ustvarjata neravnovesje.
Najboljša izbira je zrela moška prisotnost – notranje usklajenost med odločnostjo in sočutjem, med jasnostjo in mehkostjo. Tak moški ne deluje iz potrebe po potrditvi, temveč iz občutka lastne celovitosti. In prav ob takšni prisotnosti ženska zasije, ker se zaveda, da ni več sama v svetu, ki ga mora nadzirati.
Prirejeno po: Jake Woodard
